Zelo sem hvaležna g. Slatineku, ki je v svojem prispevku podal tehtne argumente v prid botrstvu. Zahvaljujem se tudi g. Lažeti, ker nam s svojim mnenjem lahko pomaga k boljšemu razumevanju aktualne tematike. Mnenja g. Lažeta sem zelo vesela, saj mi oz. nam omogoča odmev, kar pa je dragocena priložnost, da se o tej temi “pogovarjamo” in s tem čedalje bolj prečiščujemo aktualne vidike in izzive.
Najprej bi rada v mnenju g. Lažeta osvetlila netočnosti, da se v naše vedenje ne bi prikradle napačne informacije. G. Lažeta omenja angela Gabriela, o katerem v mojem prispevku ni nobene besede, pač pa pišem o angelu Rafaelu, ki ga slikovito predstavi starozavezna Tobitova knjiga in predstavlja podobo dobrega botra, ki spremlja Tobija, se z njim pogovarja, zanj moli in ga pripravlja na odraslo življenje. Interpretacija Tobitove knjige se naslanja na misel prof. Stanka Gerjolja, ki pravi, da “vršijo angelsko službo vsi ljudje, ki jim moremo brezpogojno zaupati” (Živeti, delati, ljubiti, 317). Nadangel Rafael (kot tudi Gabriel) imata seveda posebno poslanstvo, ki ga navadno ne enačimo z angeli varuhi. In še misel o Jezusovem zgledu – odlomek, ko Jezus obeduje s cestninarji in grešniki se nanaša na odlomek iz Matejevega evangelija (in ne Janezovega). Ko Jezus pokliče cestninarja Mateja, odgovori farizejem: “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni … Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike” (Mt 9,12–13), kar je lahko pomenljivo izhodišče tudi pri vprašanju botrstva.
Ker je iz odmeva razumeti kritiko, da moje besedilo ne osvetli tematike v celoti, naj navedem, da je bil moj prispevek (objavljen v Družini 14. 3. 23), omejen le na 3000 znakov (skupaj s presledki), pri čemer seveda nisem mogla osvetliti tega obširnega področja z vseh zornih kotov. Mnenje g. Lažeta je subjektivno, ki mu nasproti stoji obsežna objektivna predstavitev tematike, ki sem jo najbolj predstavila v svojih šestih knjigah. Te so izhajale od leta 2013 dalje in so marsikje dostopne. Če bo g. Lažeta s tako natančnostjo in analitičnim pristopom, kot je prebral moj članek, prebral vse moje knjige (skupaj obsegajo 1428 strani), bo izvedel marsikaj o različnih temah s tega področja. V knjigah namreč pišem o: Svetem Duhu, birmi, birmanski pastorali, pripravi na birmo, izzivih glede botrov in botrstva (poslanstvu: vzgojno-verski, duhovni, teološki in liturgični vidik; vrednotenju, pogojih, izbiri, usposabljanju botrov), birmanskih animatorjih, vzgojno-pastoralnem modelu, nosilcih birmanske pastorale, ugotovitvah raziskave, pobudah za birmansko pastoralo prihodnosti … V zadnji, najbolj obsežni knjigi, podam pričevanje osebne zgodbe, predstavitev zakramenta birme ter razmisleka o vprašanju starosti birmancev in osipu po birmi. Dolgoletno raziskovanje, pisanje, oznanjevanje, pričevanje … seveda ni “mlatenje prazne slame”, sploh če k temu, kar sem pripravila v času doktorata, dodam še desetletje samostojnega razvoja priprave na birmo, vodenje različnih srečanj in bibličnih skupin, pričevanje vere mene in moje družine (ob tem, da je večina tega dela naše prostovoljno darovanje za Cerkev na Slovenskem) …
V peti knjigi Utrip birmanske pastorale je predstavljena moja obširna raziskava, ki obsega: 120 polstrukturiranih intervjujev z različnimi subjekti birmanske pastorale, anketo vprašanj odprtega tipa, hospitacije priprave na birmo v desetih župnijah, obširno anketo vprašanj zaprtega tipa med več sto nosilci birmanske pastorale, pregled literature … Ugotovitve raziskave so pokazale nekaj bistvenih smernic za nosilce birmanske pastorale, kot so: “Spoštovati in ljubiti mlade”, “Staršem zakrament birme veliko pomeni”, “Botrstvo pomeni najprej odnos”, “Birmanski animatorji prebudijo župnijo”, “Župnija omogoča molitveno podporo”, “Duhovnik je svetilnik” … Za vse nosilce birmanske pastorale (ne le za starše, botre in birmance, ampak tudi za pastoralne delavce, duhovnike in škofe) pa so pokazatelj življenja z Bogom oz. prijateljstva s Svetim Duhom sadovi Svetega Duha: “ljubezen veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje” (Gal 5,22–23). Vprašamo se lahko, koliko so prisotni med nami in kako jih živimo? “Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu,” nam naroča apostol Pavel (Gal 5,25).
Če pogledamo nekaj podrobnosti raziskave o botrih, se izkaže, da imajo botri v mislih, pričakovanjih in življenju birmancev vodilno mesto, pa ne zaradi darila (tega postavijo skoraj na zadnje mesto), ampak zaradi odnosa, ki se ga ne da “kupiti”. In če so botri tako zaželeni in pomembni, je zanje potrebna tudi kakovostna priprava na duhovnem področju, ki je ne morejo prejeti nikjer drugje, razen v Cerkvi. Priprava je največji izziv, saj se pogosto izkaže, da bi želeli dobre botre, a brez ali le z malo priprave. Izkušnja skozi desetletje srečanj me uči, da je največji izziv prepričati marsikaterega duhovnika, da je potrebna, po možnosti daljša in temeljita priprava na birmo. Ta zajema na začetku najprej srečanje s straši in birmanci o izbiri dobrega botra, čez nekaj časa srečanje za botre in nato (v času do birme) še srečanje (ali dve) za vse skupaj. Takšen je moj predlog in način, kjer starši, botri in birmanci navadno z veseljem sodelujejo, je pa seveda ob tem minimumu mogoče dodati še marsikaj na duhovnem področju (npr. duhovno obnovo, duhovne vaje), če je le želja. Pripravljena sem pomagati povsod, še posebej v murskosoboški škofiji, če bom le povabljena k sodelovanju. Prof. Anton Strle je že leta 1971 zapisal: “Da se bo mogoče izogniti neprijetnim okoliščinam, v katerih se nemalokrat znajde že izbrani boter oz. duhovnik, je treba iskati in vzgajati dobre botre za njihovo botrinsko nalogo, pa naj bodo še tako nepopolni – treba jih je polagoma voditi više …” (Cerkev v sedanjem svetu 5, št. 3–4). To velja še danes.
Naj zaključim z mislijo egiptovskega Jožefa, ki nas lahko znotraj različnih preizkušenj nagovarja zaradi neomajnega zaupanja v Boga. Še posebej nam je lahko zgled ob spravi z brati, ko se v poziciji moči bratom ne maščuje, ampak izbere pot sprave in odpuščanja. Bratom je rekel: “Hoteli ste mi sicer storiti hudo, Bog pa je to obrnil na dobro,” (1 Mz 50,20). Zgodba nam daje upanje in tolažbo, da je Gospod z nami v naših preizkušnjah in da bo lahko, po svoji dobroti in našem sodelovanju, tudi zgodbo o botrih in botrstvu obrnil v dobro.
Kako Bog obrne v dobro zlo, temo in smrt, bomo lahko kmalu znova doživeli ob velikonočnih skrivnostih. Blagoslovljeno Veliko noč voščim – naj nam Vstali Gospod podeli svoje veselje, upanje in mir.
Polona Vesel Mušič
Ljubljana, 31. marec 2023
VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje
DŠ: 54509475
TRR: IBAN SI56 6100 0002 5432 098 (Delavska Hranilnica).
Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica
Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič
E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com ali polona.vmusic@gmail.com
Telefon: o31 512 818
avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič spletna stran: Matej Mušič avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič
Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica
Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič
E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com ali polona.vmusic@gmail.com
Telefon: o31 512 818
VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje
DŠ: 54509475
TRR: IBAN SI56 6100 0002 5432 098 (Delavska Hranilnica).
avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič spletna stran: Matej Mušič avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič