BISTVENI POUDARKI

polona.vmusic@gmail.com

BIRMA – PEČAT SVETEGA DUHA: BISTVENI POUDARKI

Birma je zakrament Svetega Duha, Sveti Duh pa je ljubezen – birma je torej zakrament ljubezni, kar se kaže v različnih odnosih v družinah, med birmanci in botri ter znotraj župnije.
Osamosvojitev od staršev je pogoj, da moremo biti deležni Božjega blagoslova, kar nam slikovito kažejo nekatere svetopisemske pripovedi, npr. odlomka o dvanajstletnem Jezusu v templju (Lk 2,41–52) in Abrahamovem darovanju sina Izaka (1 Mz 22,1–19).
Ko mlade tudi v njihovi nedoraslosti sprejmemo, vidimo, da delajo pri svojem razvoju kar velike korake, da so veliki iskalci resnice, smisla, čeprav to iščejo na svoj način, ki je za mnoge nesprejemljiv, morda odbijajoč. Pod včasih grobimi besedami, ki morda izražajo nezainteresiranost za lepo, sveto, za resnico, so mladostniki vendarle iskalci tega. So iskalci resnice in želijo, da jim nekdo v življenju pomaga.
Mladostniki želijo, da jim starši v brezpogojnem sprejemanju izpovemo svojo ljubezen, da jih vzamemo zares in se jim posvetimo takrat, ko nas potrebujejo.

Poznati in upoštevati mladostnikove potrebe pomeni najti z njim stik, vstopno mesto medsebojnega srečanja. Potrebe, značilne za birmance in birmansko pastoralo so: identiteta, skupina, prijatelji, druženje, sprejetost in odprtost, spodbuda in pohvala, vera, komunikacija in pogovor, odgovornost in sodelovanje.
Starši smo pomemben vzor in zgled, pri vzgoji pa črpamo moč in oporo v veri, molitvi, Božji besedi in tudi pripravi na birmo, zato je tudi tu priložnost za poživitev vere, duhovnosti in pobožnosti za vse udeležence (birmance, družino, botre …).
V pripravi na birmo molimo za prihod Svetega Duha: za naše birmance – da bi seme Božje milosti našlo v njih rodovitna tla, da bi moglo rasti, se razvijati in v življenju obroditi bogate sadove; za nas, starše, da bi Sveti Duh obnovil v nas svoje milosti in nas vedno znova usposabljal za naše krščansko poslanstvo.
Božja beseda nam, če jo beremo, lahko da moč in odgovore v naših življenjskih situacijah.
Botrstvo je ustanova in volja Cerkve ter cerkvena služba, ki ima globok teološki, liturgični, duhovni in versko-vzgojni pomen (glej Sveto pismo – Tobitova knjiga).
Botri so predstavniki občestva in so birmancem v življenju molitvena podpora, zgled, priče vere, opora, pomoč pri vzgoji, sopotniki, prijatelji itd.
Botrstvo lahko okrepi medosebne odnose, sorodstvene vezi in versko življenje (tako birmanca kot botra).
Imeti botra je s strani birmanca priložnost za kakovosten odnos z osebo, ki vstopi v njihovo življenje, jim lahko pomaga in zanje moli.
Biti boter je tudi za botre velika priložnost za iskanje odgovorov na razna življenjska in verska vprašanja ter zorenje v veri.
Boter je dober, če opraviči svoj namen, poslanstvo (svojemu birmancu naj bi dal sebe, to pa je največje in najtežje darilo v današnjem času).
Služba botra traja vse življenje.
Animator je tisti, ki navdušuje, spodbuja, poživlja, daje živahnost in razveseljuje. Posebnost animatorja je, da je med mladimi z namenom, da jih spodbuja k povezanosti, da bi rasli skupaj preko izkustva skupine.
Cilj birmanske skupine je izkustveno doživeti vero, kot občestvo prijateljev, ki si zaupajo, med katerimi je ljubezen, ki je odsev Božje ljubezni. Skupina je vzgojna skupina.
Župnija je poleg družine ena najpomembnejših skupnosti in po cerkvenih dokumentih je najpomembnejši nosilec birmanske pastorale prav župnijsko občestvo.
Župnija more biti tak dom, v katerem se lahko vsak čuti sprejetega; župnija pa v pripravi na birmo pomeni tudi duhovno in molitveno podporo, kar je sad prizadevanja, predvsem pa molitve številnih generacij.
Bolj kot je »ponudba« na župniji kakovostna, več mladih in odraslih ima možnost priti, več lahko prispevajo (tudi čedalje večje odgovornosti) in vzamejo s seboj za življenje in manj je težav glede osipa po birmi. Potrebna je stalnost, kontinuiteta, da mladi vedo, kam se lahko vključijo in da bo tako tudi čez nekaj let.
Duhovne vaje so najbolj celostna oblika v pripravi na birmo, kar vključuje duhovni, izobraževalni in družabni vidik. Za duhovne vaje naj velja preprosto pravilo, da čas, ki nam je namenjen, preživimo kot kristjani, z namenom, da mladi pridobijo lepo, kakovostno izkušnjo za nadaljnje krščansko življenje in doživijo veselje, radost biti kristjan, veselje v tem, kar so, drug z drugim in v odnosu ter sobivanju z Jezusom.
Iz odgovorov birmancev na vprašanje, kako doživljajo svojega kateheta, duhovnika, je razvidno, da je lep odnos in prijazen pristop do ljudi, sploh do mladih, veliko bolj sprejemljiv in prinaša »višje rezultate«, tako empirične kot tiste prave, življenjske. V vsakem človeku ostane občutek, da je bil v župniji sprejet. Potrebna sta torej velika odprtost in ljubezen do mladih (in do odraslih), da začutijo, da so sprejeti.
Pojem »škof« označuje nekoga, ki opazuje stvari od zgoraj, ki gleda s srcem. Škof je prvotni delivec zakramenta birme. S tem je očitneje nakazana zveza s prvo delitvijo Svetega Duha na binkoštni praznik; izredni delivec pa je duhovnik, ki ima za to potrebno pooblastilo ali pa je to oblast prejel po splošnem pravu.
Škofova neposredna vloga pri birmovanju je srečanje z birmanci in drugimi nosilci v birmanski pastorali (duhovniki, starši, botri, animatorji, občestvom) ter slovesna sveta maša (navadno ob somaševanju škofa oz. birmovalca z duhovniki), ki vključuje sam obred birmovanja.
»Okus« večnostnega v našem življenju daje vera v Boga – vera je trdno prepričanje, da Bog biva, da je ljubezen. Krščanska vera odraslega je srečanje, srečanje in odnos z živim in osebnim Bogom. V veri, ki je »obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo« (Heb 11,1), spoznavamo namen svojega življenja in eksistenco nadnaravnega reda.
Vera je milost, ki ne prihaja od človeka, ampak od Boga. Je milost, s katero Bog človeka vabi in spodbuja, da se mu zaupa in veruje njegovi besedi. Za zorenje v veri ima Sveti Duh posebno, nepogrešljivo vlogo in pomen. Pod vplivom Svetega Duha notranji, duhovni človek, zori in se krepi.
V Bogu so tri osebe: Oče, Sin in Sveti Duh. Sveti Duh je pravi Bog, kakor Oče in Sin. Sveti Duh izraža najgloblje bistvo Boga, ki je: razdajajoča se ljubezen.
Zakramenti so najgloblji in najčudovitejši izrazi Božje troedine ljubezni do človeka. Po njih Sveta Trojica sestopa med ljudi in v stvarnost našega sveta. Dokler smo na zemlji, »dokler smo v telesu, ločeni od Gospoda« (2 Kor 5,6), so zakramenti za nas vrata k Življenju. 7 zakramentov: krst, birma, evharistija, spoved, zakon, mašniško posvečenje in bolniško maziljenje.
Birma je zakrament, ki podeljuje milost okrepitve vere ter zrelega in odgovornega krščanskega pričevanja za vero – zato prejmemo darove Svetega Duha.
Birma predpostavlja vero kot vsak drug zakrament, vendar ne »zrele, odrasle vere«, temveč vodi in pomaga birmancu k »odrasli veri« in k življenju iz vere. Potrebna je potrpežljivost za rast v postopnosti.
Vsak birman kristjan je sprejel tisto konkretno moč, ki jo prav on potrebuje, da bi uspešno opravil svojo nalogo, ki mu jo je namenil Bog v svojem odrešenjskem načrtu.
Darovi Svetega Duha: modrosti, umnosti, vednosti, sveta, moči, pobožnosti, strahu Božjega … so spodbuda in pomoč, da more kristjan obroditi duhovne sadove.
Sadovi Svetega Duha so (zanje je poleg daru potrebna tudi človekova pripravljenost, da z darom sodeluje): ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje (Gal 5, 22–23).
Zakrament birme more in je dolžan prejeti vsak še ne birmani krščenec. Brez birme uvajanje v krščanstvo ostane nedovršeno. Gre za pravico do zakramentov (kan. 213).
Za prejem birme je treba biti v stanju milosti – opraviti sveto spoved, da bi bil človek očiščen za podaritev Svetega Duha. Božji dar je redno hkrati naloga, darilo je hkrati naročilo.
Birmo navadno prejmemo med sveto mašo, obred svete birme pa se umešča med besedno (branje božje besede, predstavitev birmancev, homilija ali nagovor) in evharistično bogoslužje. Obred zakramenta sv. birme sestavlja: izpoved vere (obnovitev krstnih obljub), polaganje rok in molitev, maziljenje s sveto krizmo in pozdrav miru.
Bistveni del obreda zakramenta sv. birme v latinskem obredu – zakrament svete birme se podeljuje z maziljenjem s sv. krizmo na čelu med položitvijo roke in z besedami: »Sprejmi potrditev – dar Svetega Duha.«
Praznovanje je čas za poglobitev odnosov – pomen medsebojnega odpuščanja.
Praznovanje nas razvedri, ponovno močneje poveže in motivira za nadaljnje korake na poti skozi življenje in – birmansko praznovanje je lahko eno najlepših praznovanj v župniji, zgled drugim, da smo kot kristjani srečni.
»Birma je obljuba, ki sega v večnost. A še prej nas kliče k našemu pogumu in naši srčnosti. Birma je klic, da skupaj s Kristusom tvegamo graditi življenje v pripravljenosti vere in v naravnanosti na Kristusa, tudi če imajo drugi to za smešno ali zastarelo. Pot vodi v svetlobo. Tvegajmo jo. Izrecimo svojo pritrditev. K temu nas spodbuja ta ura svetega zakramenta: ›Izvoli življenje!‹.« (Joseph Ratzinger)
»BOG JE LJUBEZEN, IN TISTI, KI OSTAJA V LJUBEZNI, OSTAJA V BOGU IN BOG OSTAJA V NJEM.« (1 Jn 4,16)

BISTVENI POUDARKI

Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN SI56 6100 0002 5432 098 (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič spletna stran: Matej Mušič avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič