O poročni ljubezni in botrstvu: bistveni poudarki

polona.vmusic@gmail.com

BISTVENI POUDARKI

o poročni ljubezni in botrstvu: bistveni poudarki

Druga knjiga iz zbirke »Birmanska pastorala« osvetljuje povezavo med poročno ljubeznijo in botrstvom. Poklicanost za t. i. poročno ljubezen pomeni poklicanost k celostni podaritvi samega sebe bodisi v krščanskem zakonu ali posvečenem življenju.
Človek more ljubiti zato, ker je bil prej sam ljubljen. To pa pomeni, da je človeku lastna sposobnost ljubiti ter da je poklican k podarjanju ljubezni: ljubljen od vekomaj je človek ustvarjen za ljubezen. S tem namenom smo tudi na svetu. Človek je podoben Bogu po tem, da se drugemu daruje v odnosu ljubezni.
Sveti Duh, ki ga prejmemo pri zakramentu birme, ni le nekakšna abstraktna teološka stvarnost, ampak moremo tako po Cerkvi kot iz celotne odrešenjske zgodovine spoznati, da je Sveti Duh živi Bog, ki ustvarja odnose.

Vera pomaga odkriti poklicanost za ljubezen in jamči, da je ta ljubezen zanesljiva in vredna, da se ji izročimo, saj je utemeljena na Božji zvestobi, ki je močnejša kakor vsa naša šibkost (Frančišek).
Človek si v mladosti še močneje želi najti ljubezen. Mlade je treba pripraviti na zakon, učiti jih je treba ljubezni. Ljubezen ni stvar, ki se nauči, in vendar je ni stvari, ki se je ne bi bilo treba bolj učiti! Mladi vedno iščejo lepoto v ljubezni, hočejo, da je njihova ljubezen lepa. Mladi so pri tem potrebni vodnika in hočejo, da jim je zelo blizu. Če se zatekajo k močnim osebnostim, to delajo zato, ker slutijo, da so polne človeške topline in sposobne hoditi z njimi po isti poti (Janez Pavel II.).
Priprava na birmo ne pripravlja le na zakrament svete birme, s čimer sicer omogoča poglobitev osebnega odnosa do troedinega Boga in Cerkve ter rast v duhovni, verski in socialni zrelosti, ampak pripravlja tudi na življenje, kar pomeni, da pripravlja mlade predvsem na odnose v ljubezni bodisi v zakonskem in družinskem življenju bodisi v posvečenem življenju.
Gre za razmislek o povezavi med pripravo na življenje, na odnose in botrstvom, ki na tako življenje pripravlja.
Kot na dlani nam čisto, lepo in darovanjsko ljubezen v povezavi z botrstvom razgrne svetopisemska ljubezenska zgodba o Tobiju, Sari in angelu Rafaelu. Tobija na kakovosten odnos namreč pripravlja Rafael, angelsko izurjen spremljevalec, ki ima vse značilnosti birmanskega botra. Čeprav se starša obeh družin, predstavljenih v Tobitovi knjigi, trudita za lepo in plemenito vzgojo, ključna vloga pri usposabljanju za zrelo odraslo življenje pripade zunajdružinskemu, angelskemu vzgojitelju.
Kakovosten zakonski odnos med možem in ženo je v veliki meri odvisen tudi od dobre priprave na življenje zakon, v katero dolgoročno vstopajo mladostniki že v času priprave in prejema zakramenta svete birme, zato sta poročna ljubezen oz. kakovosten odnos med bodočima možem in ženo in botrstvo veliko bolj povezana, kot si morda mislimo in pričakujemo.
Cerkev upravičeno vztraja, da je za krščene sprejemljiv le cerkveni zakon, da tako zakonca lahko povabita v sredo Njega, ki ju je združil in jima podaril drug drugega.
Dober birmanski boter je v obdobju odraščanja še prav posebej dragocen, saj birmanci, po raziskavi sodeč, ne pričakujejo od botra prvenstveno darila, ampak predvsem odnos, zato ima botrstvo v mislih, pričakovanjih in življenju birmancev vodilno mesto.
Botrstvo je ustanova in volja Cerkve ter cerkvena služba, ki ima globok teološki, liturgični, duhovni in versko-vzgojni pomen.
Boter je nekdo, ki si ga izbere mladostnik sam in od katerega upravičeno pričakuje ne le zgled v veri, ampak tudi pomoč in podporo v življenju, kar konkretno pomeni tudi pogovore, ki vodijo in usmerjajo mladostnika k poročni – darovanjski ljubezni, klicu, da bi živeli in ljubili, kot nas ljubi Bog in bi ga v drži ljubezni kot kristjani tudi posnemali.
Botri so predstavniki občestva in birmancem v življenju molitvena podpora, zgled, priče vere, opora, pomoč pri vzgoji, sopotniki, prijatelji
Z verskega vidika je boter dan varovancu v duhovno pomoč. Poleg zgleda dejavnega krščanskega življenja spada k temu tudi močna in redna molitvena podpora.
Birmanski obred predvideva, da med maziljenjem birmanca boter drži desno roko na birmančevi desni rami. S to kretnjo, ki naj bo krepka, mu boter zagotavlja bližino in pomoč ter mu obljublja, da ga bo varoval. Brez besed mu govori: »Ob tebi sem, vedno lahko računaš name.«
Botrstvo lahko okrepi medosebne odnose, sorodstvene vezi in versko življenje (tako birmanca kot botra).
Imeti botra je s strani birmanca priložnost za kakovosten odnos z osebo, ki vstopi v njihovo življenje, zanje moli in jim lahko pomaga.
Biti boter je tudi za botre velika priložnost za iskanje odgovorov na razna življenjska in verska vprašanja ter zorenje v veri.
Pri izbiri in oblikovanju botrov je potrebno troje: molitev za milost dobre izbire botra, spodbuda tistemu, ki izbira (birmancu in družini) in usposabljanje priprava za izbrane botre.
Botrstvo ni zasebna zadeva birmanca in botra, pobožna navada oz. tradicija, temveč javna »cerkvena« služba v širšem smislu (munus, 874), zato more Cerkev zanjo predpisati tudi določene pogoje: 1. Določitev oziroma izbira botra. 2. Pripravljenost botra sprejeti botrstvo. 3. Starost botra (16 let). 4. Pripadnost katoliški Cerkvi. 5. Zakramenti krščanskega uvajanja. 6. Versko življenje botra. 7. Boter mora biti prost cerkvenih kazni. 8. Boter naj ne bo oče ali mati.
Razvezani in znova poročeni, pa tudi zgolj civilno poročeni in živeči v zunajzakonski skupnosti ne morejo biti krstni ali birmanski botri, ker je njihovo stanje, v katerem živijo, v nasprotju z edinostjo ljubezni med Kristusom in Cerkvijo, zaznamovano s samim dejanjem evharistije. Za botrstvo cerkveni zakon zahteva osebo, ki živi v skladu z vero.
Boter je s svojim varovancem povezan in zanj odgovoren vse življenje, zato je prav, da po birmi botri in birmanci (družine) načrtno ohranijo stike.
Prejem zakramenta je izjemen Božji dar. Darilo botra je lahko simbolika, ki ponazarja Božje darove v zakramentu. Darovi imajo svoj pomen. Človek tudi prek tega doživi zakrament. Boter pa naj se ne izčrpa zaradi darila, nenazadnje njegova služba traja vse življenje in mu bo še marsikaj lahko dal. Darila naj bodo modro izbrana (npr. romanje, izlet, dobra knjiga, naročnina na verski tisk …).
Boter je dober, če opraviči svoj namen, poslanstvo (svojemu birmancu naj bi dal sebe, to pa je največje in najbolj izzivalno darilo v današnjem času). Vsak otrok in mladostnik se namreč odpre ljubezni, ki naj bi botra in birmanca povezovala in botra naredila za vez med Bogom in porajajočim se novim kristjanom.
V pastoralni praksi izbire botrov pogosto naletimo na oviro, ki se kaže v premajhnem ovrednotenju botrov in prepozni izbiri. Živa župnija bi lahko imela tudi nekaj razpoložljivih botrov, ki bi bili usposobljeni in pripravljeni sprejeti to službo v tistih primerih, ko birmanci oz. družine ne bi mogli izbrati botra med sorodniki. Botrstvo namreč ne pomeni krvnega sorodstva, ampak predvsem duhovno sorodstvo.
Župnikova oz. duhovnikova naloga je ugotoviti, ali ima izbrani boter predpisane kvalitete. Župnikovo dovoljenje izbranega botra k botrski službi oz. njegovo pisno dovoljenje, če gre za osebo, ki bo boter v neki drugi župniji, pa naj ne bo zgolj formalnost, temveč dejanje duhovnikove pastoralne modrosti in odgovornosti.
Usposabljanje botrov je permanentna pastoralna naloga, kajti za izbrane botre je njihova služba velika odgovornost in hkrati priložnost, da poglobijo svojo vero in pomnožijo ljubezen do Gospoda in svojega varovanca. Tudi botrstvo je zato lahko pot vere, pot, po kateri hodi človek, ki je postal oz. želi postati boter. Ta z novo službo in odgovornostjo, ki mu je zaupana, stopi na pot odrešenja in lahko tudi urejanja odnosov.
To pa pomeni večji poudarek na pomenu in ovrednotenju botrov ter njihovi kakovostni pripravi na to poslanstvo.
Iz potrebe po kakovostnejši pripravi staršev in botrov je nastal program priprave na birmo, ki vključuje tudi starše in botre. Namen srečanj je s kakovostno pripravo na birmo pomagati staršem in botrom k veri – odnosu z Bogom (Svetim Duhom) in jih krepiti v prvinah krščanskega življenja (molitvi, branju Svetega pisma, prejemanju zakramentov …).
Program ustreza tako potrebi po enkratnem srečanju in pridobivanju informacij v pripravi na birmo (npr. srečanja oz. predavanja na temo botrstva) kot potrebi po permanentnem usposabljanju za botrstvo in poglabljanju v službo botrstva (npr. duhovne vaje).
V ospredju celotnega programa je namreč veselo oznanilo, naš Gospod Jezus Kristus in Sveti Duh, ki ga pošilja in je z nami tudi ali še prav posebej po zakramentu birme.

BISTVENI POUDARKI

Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN SI56 6100 0002 5432 098 (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič spletna stran: Matej Mušič avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič