Bistveno pri duhovnih vajah v pripravi na birmo je, da se birmanke in birmanci skupaj z animatorji in voditeljem(ji) družite v veselem in prijateljskem vzdušju, preko tega odkrivate Boga in njegovo ljubezen ter rastete v veri. Za vas, mlade, se na duhovnih vajah navadno zgodijo »premiki«, saj se imate možnost malo oddaljiti od vsakdanjih dejavnosti in s tem vsaj nekoliko umiriti. Delo po skupinah, pogovori ob aktualnih temah, srečanja z zanimivimi gosti, sodelovanje pri sveti maši, dobra spoved, molitev pred oz. po obrokih, priprava in doživetje t. i. veselega večera ter sproščenost, veselje, prijateljstvo, sprejetost … Vse to pripomore k bogati, lepi življenjski izkušnji, ki jo boste lahko ponesli s seboj v nadaljnje življenje. Vera namreč ni nekaj zunaj življenja, ampak daje smisel našemu bivanju in kakovost življenju. Ko človek začuti, da je lepo živeti, to omogoča vsestranski polet tudi učenju, delu, druženju …

Tudi za birmanske animatorje so duhovne vaje zelo dobra izkušnja, saj lahko postanete med seboj in z birmanci boljši prijatelji in po duhovnih vajah še z večjim navdušenjem sodelujete pri animiranju birmanskih skupin. Biti z mladimi, z njimi preživljati tudi prosti čas (dovolj prostega časa) pomeni, da lahko vzpostavimo odnos in posledično v pripravi na birmo (in tudi sicer) zelo dobro sodelujemo. Duhovne vaje tako prebudijo odnose in preko odnosov župnijo.

Duhovne vaje naj bodo podobne vsakdanjemu življenju. Vključujejo naj različne odtenke življenja, ki jih mladostniki živite v svojem vsakdanu in ne le duhovni vidik. Vse, tudi praznovanje, zabava, veselje, je del našega življenja. Za duhovne vaje naj velja preprosto pravilo, da čas, ki je temu namenjen (navadno od petka do nedelje), preživite kot kristjani (včasih se za nekatere od vas zgodi prvič, da molite zvečer, zjutraj, pred jedjo …). Papež Janez Pavel II., ki je imel rad mladostno veselje in navdušenje nad življenjem, je podal naslednje spodbudne besede: »Potrebni smo navdušenja mladih. Potrebni smo veselja do življenja, ki je v mladih. V njem odseva nekaj izvirnega veselja, ki ga je imel Bog, ko je ustvaril človeka. Prav to veselje preizkušajo mladi v sebi. Je enako na vsakem kraju, vendar je tudi vedno novo, izvirno. Mladi ga znajo izražati na svoj način.« Tudi na duhovnih vajah naj ima preprosto zastavljen program namen, da mladi pridobite lepo, kakovostno izkušnjo za nadaljnje krščansko življenje, da doživite in živite veselje, radost biti mlad, biti kristjan, veselje v tem, kar ste, drug z drugim in v odnosu ter sobivanju z Jezusom.[1]