NEKAJ MISLI OB ODLOMKU

• Rodovnik

Z rodovnikom (družinsko listo) so Judje dokazovali svoje narodno poreklo. Na pragu nove zaveze so zavzeto sestavljali rodovnike, saj so upali na Mesija, katerega je vsaka družina želela imeti med svojimi potomci. Novozavezni rodovniki imajo zato nesporno zgodovinsko vrednost. Matej pa je z njim pokazal, da ima Jezus po sv. Jožefu, ki je bil pred postavo njegov oče, telesne prednike. Uvrščen je v človeški rod in zato pravi človek, ne pa onostransko bitje.

Jezusov rodovnik ima kljub naštevanju imen, veliko sporočilno vrednost. Na vsako ime v rodovniku se veže določeno zgodovinsko obdobje: z Abrahamom. Izakom, Jakobom očaška doba, s Perecom, Zarahom doba bivanja v Egiptu, z Davidom in naprej doba judovskih kraljev … in kakor se imena v rodovniku stekajo h Kristusu, tako se tudi zgodovina, ki jo predstavljajo ta imena, steka h Kristusu – vse, človek in zgodovina, se steka h Kristusu, je prvi in zadnji, Alfa in Omega (Raz 1,8).

Rodovnik se začne s slovečimi in vsem znanimi imeni, konča pa s komaj znanimi, kar kaže tudi na človekov odnos do Boga. Sprva je bil prisrčen in velik, pozneje pa zaradi greha vedno manjši in ko je bil človek zaradi greha do kraja ponižan, je prišel Odrešenik, da je »iz blata potegnil siromaka« (prim. 1 Sam 2,8).

Abraham: velja za očeta izvoljenega ljudstva (Mt 3,9; Jn 8,33). Živel je ok. 1800 pred Kristusom. Bog ga je poklical iz Ura na Kaldejskem (mesto v nižini Perzijskega zaliva) in mu velel, naj gre v deželo, ki mu jo bo pokazal. Ker je veroval Božji besedi, mu je Bog obljubil, da bo naredil iz njega velik narod in da bodo v njem blagoslovljeni vsi narodi (1Mz 12,3; 22,18). Ta obljuba se je uresničila v Jezusu, kajti v njem je odrešeno vse človeštvo.

David: je najslavnejši kralj judovske zgodovine in vzor vladarja. Bog mu je obljubil, da bo utrdil njegov prestol na veke (2Sam 7,13), zato je judovsko ljudstvo živelo v prepričanju, da bo Mesija prišel iz Davidove rodbine. Tako je postal izraz Davidov sin ime za Mesija.

Kristus: po naše Maziljenec. Za nas je to drugo ime za Jezusa (»Jezus« – »Bog je rešitelj, Jahve rešuje«), v Matejevem času pa s tem ni bila mišljena oseba, temveč služba ali poslanstvo, ki ga mora kdo opraviti. Jezus je bil zato poslan, da »bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov« (Mt 2,21). V ta namen je bil pri krstu maziljen v Svetem Duhu (Mt 3,16), zato se imenuje Maziljenec (gr. Kristus, heb. Mesija).

• Bog je pripravil rojstvo Marije in s tem rojstvo Jezusa

Po mnogih rodovih je Bog pripravil rojstvo Marije in s tem tudi rojstvo Jezusa Kristusa. Povezal je pot človeške duhovnosti z nadnaravnim posegom. Vrste rodov, ki jih predstavlja evangelist Matej, so kot nekakšen povzetek človeške zgodovine. Tu so krepostni ljudje in tudi grešniki, po njih je Božja previdnost pripeljala do Marije. Tako se je v njej zgodilo skrivnostno učlovečenje Božjega Sina, ki ga ni mogel razumeti pravični Jožef. Že z rojstvom Marije se je Božja ljubezen na poseben način sklonila na zemljo in pripravila rojstvo Odrešenika. Bog je ljubil Marijo in v njej tudi nas, saj smo bili v njenem rojstvu vsi rojeni za sprejem Odrešenika in življenja v njegovem duhu (Magnificat, sept. 2020, 111–112).

• Marija nam kaže življenje, polno Besede

Marija in njeno življenje je prineslo Jezusa. In to je veličina njenega življenja – Jezus. In hkrati naša naloga, prinašati v svet Jezusa. Kako naj ga prinesem, če ga nimam? Ob Marijinem rojstnem dnevu občudujemo njeno življenje tako, da ga posnemamo.

Rojstni dan matere je dan hvaležnosti za njeno in posledično za življenje otrok. Koliko bolj to velja za našo nebeško Mater, Marijo, za dar njenega življenja. Tako blizu nam je. Nikjer ni moč prebrati, da je Marija naredila kaj izredno velikega, nepredstavljivega, da bi npr. ustanovila kakšno dobrodelno ali versko organizacijo, kakšno podjetje ali kaj podobnega. Pa vendar je njeno življenje tako posebno, da je osvojila mnoge umetnike sveta. Ni takšne žene, kot je naša nebeška mati Marija. Kaj je skrivnost Marijinega življenja? Če je Jezus odrešenik sveta, je Marija in njeno življenje tisto, ki rojeva Odrešenika sveta. Če nas Jezus vabi, naj hodimo z Njim, nam Marija s svojim življenjem od blizu kaže, kaj pomeni hoditi z Jezusom. Pravzaprav preprosto. Njeno življenje je eno samo izpolnjevanje Božje Besede. In ravno tu imamo kristjani pogosto težavo. Poznamo Božjo besedo, poznamo razlage Božje besed, poznamo teologijo, a po Besedi ne živimo. Kratko rečeno, Marijino življenje je polno besede Boga in zato Jezusa. Nam pa velikokrat manjka prav On, Jezus Kristus (prim. Magnificat, sept 2020, 106–107).

• Zreti Marijo

O, čudo: zrem Marijo. Na kako veličastni višavi jo vidim! Nič ni enakega Mariji, nič, razen Boga, ni večjega od nje. Bog je dal Mariji svojega Sina, ki ga je, sebi enakega, edinega rodil iz svojega srca, kakor da bi ljubil samega sebe. Iz Marije si je ustvaril Sina, ne drugega, ampak istega. Tako je bil po naravi edini in isti, skupni sin Boga in Marije. Bog je vse ustvaril in Marija je rodila Boga. Bog, ki je naredil vse stvari, se je sam naredil iz Marije in tako je obnovil vse, kar je naredil. On, ki je lahko vse naredil iz nič, ni hotel brez Marije obnoviti tega, kar se je omadeževalo. Bog je torej Oče vsega stvarjenja; in Marija je Mati vsega obnovljenega. Bog je Oče, ki je zgradil vsako stvar; in Marija je Mati, ki je vse predelala. Bog je spočel Njega, po katerem je bilo vse narejeno; in Marija je rodila njega, po katerem je bilo vse odrešeno. Bog je rodil njega, brez katerega ne bi nič na noben način obstajalo; in Marija je rodila njega, brez katerega nič ne bi bilo »dobro«. Resnično, Gospod je s teboj, Marija, kajti on stori, da ti vsaka stvar toliko dolguje; in ti si povsem z njim! (Magnificat, sept 2020, 151–152; sv. Anzelm Canterburyski)