figulus - božja beseda

15. SREČANJE, 15. in 17. decembra 2020

ODLOMEK: Lk 1,57–66 Rojstvo Janeza Krstnika

KORAKI metode Figulus:

  1. MOLITEV K SVETEMU DUHU
  2. BRANJE ODLOMKA (počasi, tako da lahko spremljamo dogajanje),
  3. OBNOVA BESEDILA (s preprostimi besedami obnovimo slišani odlomek),
  4. PREMIŠLJEVANJE OZ. MEDITACIJA (ob vprašanjih kot otroci, ki vedoželjno sprašujejo Boga; ko utihnejo naša vprašanja, se učimo prepoznavati vzgibe Svetega Duha),
  5. TIHA MOLITEV (obrnemo se k Jezusu in mu v tišini, v srcu izpovemo kratko molitev – to, kar smo na podlagi besedila odkrili, kar nas čudi, veseli …),
  6. PODELITEV Z DRUGIMI ČLANI SKUPINE (svoja spoznanja – kolikor kdo želi – delimo z drugimi),
  7. GLASNA MOLITEV (na podlagi spoznanj in prošenj se obrnemo k Bogu),
  8. MOLIMO DRUG ZA DRUGEGA (molitev, ki se odpre iz izkušnje živega srečanja z Gospodom).
35
Janez Krstnik (p. Marko Ivan Rupnik), foto (vir): www.centroaletti.com

VPRAŠANJA za pomoč pri meditaciji

  1. Elizabeto in Zaharija spremljamo prek izbranih odlomkov v zadnjih tednih: od napovedi rojstva, prek srečanja z Marijo … Kako ju doživljam ob dogodku rojstva prvorojenca Janeza? 
  1. Kdo je bil Janez Krstnik? 
  1. Gospodova roka je bila z Janezom – in je tudi z vsakim od nas. Kako jo občutim in o njej pričujem? 
  1. Bistveno sporočilo odlomka.

NEKAJ BISTVENIH POUDARKOV

Napoved in rojstvo Janeza Krstnika

Praznik rojstva Janeza Krstnika v Katoliški cerkvi obhajamo 24. junija. V bogoslužnem letu se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega Božjega Sina Jezusa (na božič) in njegove deviške matere Marije. Godovi svetnikov so navadno postavljeni na dan njihove smrti – rojstva za nebesa. Edini svetnik, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom, je Janez Krstnik, Jezusov predhodnik.

Evangelist Luka poroča, kako je Bog po angelu naznanil očetu Zahariju Janezovo rojstvo, podobno kot malo kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka, s katerim je naznačeno njegovo poslanstvo. Pred očmi imamo prizor oznanjenja rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju v jeruzalemskem templju. Njegova žena Elizabeta, sorodnica Jezusove matere Marije (uveljavil se je naziv ‘teta’), je vztrajno prosila Boga, da bi jima naklonil potomstvo, po katerem bi bila deležna sreče mesijanskih časov. Zaharija in Elizabeta sta živela v kraju Ain Karem kakih sedem kilometrov jugozahodno od Jeruzalema. Ko je prišel angel k Mariji, ji je v potrditev, da Bogu ni nič nemogoče, dejal: »Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imeli za nerodovitno.« Marija je brž pohitela k svoji sorodnici. Ob njunem srečanju je iz Marijinega srca privrel najlepši hvalospev Bogu: njena hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda.

Odlomek, ki govori o rojstvu Janeza Krstnika, je kratko poročilo o rojstvu, obrezi, poimenovanju, čudenju … Na vzhodu je navada, da pridejo sosedje na dan, ko je otrok rojen, čestitat staršem in izrazit svoje veselje z njimi. Pri Luku je veselje predvsem znamenje vere, ki se je prebudila ob prepričanju, da se približuje odrešenje.

Obreza je bila pri Judih zunanje znamenje pripadnosti izvoljenemu ljudstvu. Pomenila je obljube, ki jih je Bog dal Abrahamu. Z obrezo je otrok zaživel novo življenje. Obrezovali so jih doma ali v shodnici po natančno določenem obredu. Opravil jo je oče ali kak drug obrezan moški ob navzočnosti desetih prič. Pri obrezi so dali otroku tudi ime. Prvorojencu so navadno dali očetovo ime ali ime starega očeta. Ker so Zaharija po znamenjih spraševali, sklepamo, da ni bil samo nem, temveč tudi gluh. Boga je poveličeval tako, kot se glasi njegova hvalnica. Zaharija je zahteval deščico (za beleženje nujnih sporočil so uporabljali z voskom prevlečeno deščico) in v začudenje vseh je napisal: Janez je njegovo ime. S tem je potrdil Elizabetino zahtevo. Luka ne pove, ali je Zaharija že prej sporočil Elizabeti ime ali ji je bilo razodeto po drugi poti.

Tedaj je spet mogel govoriti. Sorodnike in sosede je ob vsem tem obšel strah in spraševali so se, kaj bo s tem otrokom, ko se že ob njegovem rojstvu dogajajo tako nenavadne stvari. Izraz Gospodova roka uporablja v Novi zavezi samo Luka. Tu pomeni, da so se navzoči ob vsem globoko zamislili in napeto pričakovali dan, ko bi otrok odrastel. Janez je bil rojen za to, da pripravi pot Odrešeniku.

To nalogo je izpolnil, ko je Jezusa predstavil ob krstu v Jordanu. »Kaj bo iz tega otroka?« se lahko vprašamo ob rojstvu vsakega otroka. Vsak človek je po Božjih načrtih enkraten in neponovljiv, vsakemu je določena posebna naloga, ki jo more izpolniti prav on. Na to pa ga morejo pripraviti predvsem njegovi starši, pa tudi drugi vzgojitelji.

V Svetem pismu beremo, da je bil Janez Krstnik napolnjen s Svetim Duhom že v maternici svoje mame Elizabete (Lk 1,15). Ko je Marija obiskala svojo teto Elizabeto, je ta začutila, kako se je otrok zganil v njenem telesu (Luka 1,41). »Gospod me je poklical v materinem telesu, mi dal ime že v materinem naročju«[1] (Iz 49,1) Besede preroka Izaija dobro predstavijo tega svetopisemskega velikana, ki stoji na pragu med staro in novo zavezo. V dolgi vrsti izraelovih prerokov je Božja previdnost umestila Janeza neposredno pred Mesijem z namenom, da mu z oznanjenjem in osebnim življenjskim zgledom pripravi pot. Janez celo iz materinega naročja opozarja na tistega, ki bo vsemu svetu razodel ljubeči Božji načrt. Ogenj Duha je plapolal v Janezu. Bil je glasnik prihajajočega Mesija. Duh ga je vodil v puščavo, kjer je rasel ob Božji besedi in šel skozi različne preizkušnje: »Otrok pa je rastel in se krepil v duhu. In živel je v puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom.« (Lk 1,80).

»Janez je njegovo ime«

Onemeli Zaharija je potrdil to ime za svojega sina tako, da ga je napisal na tablico, in s tem močno presenetil svoje sorodnike. Sam Bog je po svojem angelu določil to ime, ki v hebrejščini (Johanan) pomeni: »Bog je dober«, »Bog je milostljiv«. Bog je dober do vseh ljudi: želi, da živijo, želi, da se rešijo. Bog je dober do svojega izvoljenega ljudstva: želi, da postane prinašalec blagoslova vsem narodom na zemlji. Bog je dober do vsega človeštva: vodi njegovo romanje v deželo, kjer vladata mir in pravičnost.

Ime Janez je na Slovenskem tako razširjeno, da je postalo skoraj sinonim za Slovenca (»kranjski Janez«). Janez je ime mnogih svetnikov (skupaj 224, v Letu svetnikov jih je 49), najbolj znana pri nas sta Janez Krstnik in Janez Evangelist (27. decembra). Ob imenu Janez godujejo številni Slovenci, ki jim je ime Janez, Ivan, Janko, Jani, Johan, Anže ter Slovenke z imenom Ivana, Ivanka, Iva, Jana …

Osebnostne značilnosti Janeza Krstnika

Janez Krstnik – divji moški, ki zapusti civilizacijo (kot beduin v puščavi), prestraši že z obleko in nastopom: nosil je obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom (Mt 3,4). Oblačila, ki jih je nosil, so spominjala na preroka Elija (prim. 2 Kr 1,8). Divje, živalsko in vitalno je zanj vir moči za oznanjevanje Božjega klica k spreobrnjenju. Farizeje in saduceje imenuje »gadja zalega … obrodite vendar sad vreden spreobrnjenja« (Mt 3,7). Notranje je svoboden in neodvisen od priljubljenosti. V sebi je iskren, pravičen in pokončen. Ne boji se ljudi, da bi ga upognili, ampak jih prisili, da se ukvarjajo z neukročeno močjo in jasnostjo srca. Ne niha kot trs, ne ravna se po mnenju ljudi, ni mu pomembno nastopanje v lepih oblačilih kot Herodu, ki je pomehkužen, a da nasprotnike zahrbtno pobiti. Usklajen v sebi se ne ukvarja z zunanjostjo. Ni mu mogoče vladati, izvzet je iz kroga ljudi in ima v sebi sveto moč.

Celo Herodu, ki ga je »rad poslušal« in ščitil (Mr 6,20), pove, kar čuti. Mogočnega kralja ta divji mož prestraši in privlači, ker čuti notranjo moč in svobodo, ki je sam nima. Dobro bi mu delo zbližanje z njegovo pristnostjo in verodostojnostjo, vendar soočenje z resnico pomeni sestop s prestola. Janez Krstnik je bil vržen v ječo, ker je bil korekten, ker je pravilno videl in govoril po pravici. Matej v 14. poglavju razloži, zakaj se je Janez znašel v ječi. Ker je bil korekten, resničen prerok, ki se ni bal močnih, ampak je Herodu jasno povedal: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata Filipa!« (prim. Mt 14,3). Na koncu je prav Herodiada dala ubiti Janeza Krstnika zaradi ošabnosti Heroda, ki ni hotel vzeti nazaj besede, ki jo je izrekel pred drugimi, ki so obedovali z njim. Na videz močan, pa odvisen od žensk, Herod presliši srce in da umoriti Janeza, ki je jasen, navzven divji, a z blagim srcem.

»Glas vpijočega v puščavi«

Njegova vloga ob prehodu iz stare v novo zavezo je tako pomembna, da je Bog preroku Malahiju petsto let pred Kristusom navdihnil besede: »Glej, pošljem svojega angela /glasnika/, da pripravi pot pred menoj.« Da je ta ‘angel’ prav Janez Krstnik, je potrdil Jezus sam, ko je pridigarja ob Jordanu imenoval največjega preroka in ‘več kot preroka’. Jezus pove, da hodijo v puščavo gledat »več kot preroka«, glasnika, ki pripravlja pot, vendar je »najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega« (Mt 11,7–11). Janez Krstnik je pričeval o odkrivanju luči v življenjih ljudi. Mnogi so mislili, da je on Mesija! (Jn 1,20), zato v prologu beremo: »Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči!«

Judje so hoteli izvedeti, kdo je Janez, ki je krščeval ljudi v puščavi in je privabljal množice.  Poslali so duhovnike in levite, da ga izprašajo: Kdo si ti? Janezov odgovor je čuden. Namesto da jim pove, kdo je, jim pove, kdo ni: »Jaz nisem Mesija!« Nato doda še dva negativna odgovora: niti Elija niti prerok. Obe našteti osebi igrata vidno vlogo v mesijanskem upanju. V tem času naj bi se namreč Elija vrnil, da bi pripeljal srca očetov nazaj k otrokom in srca otrok k očetom. Z drugimi besedami, vrnil bi se, da bi obnovil človeško solidarnost (Mt 3,23–24, Sir 48,10). Prerok naj bi dokončal delo, ki ga je začel Mojzes. Ljudstvo ga je videlo, kot dolgo pričakovanega Mesijo (5 Mz 18,15), toda Janez je zavrnil te mesijanske naslove, ker on ni Mesija. Kasneje pa je bil ravno Jezus tisti, ki je rekel, da je bil Janez Krstnik Elija (Mt 17,12–13).

Janez je o sebi povedal samo to, kar ni. Duhovniki in farizeji pa so hoteli jasen odgovor. Hoteli so vedeti, kdo je in kakšno je njegovo mesto v Božjem načrtu. Janezov odgovor je besedna zveza preroka Izaija, ki jo navajajo vsi štirje evangeliji: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi. Zravnajte Gospodovo pot.« (Jn 1,23), kar pomeni, da je Gospod vedno z nami, le da ga ne slišimo, ker smo polni hribov, ki ovirajo, dolin, ki nas speljejo. Vabi nas, naj zravnamo poti, in tako bo lahko prišel k nam: »Gospod, tukaj sem, v puščavi, stopi, prosim, v moje strahove, zbeganosti, temo, jezo, žalost, v moje bežanje, prikrivanje … Naj se zrušijo moje predstave. Uglasi, uravnoteži me, prosim, na sebe ter mi pokaži pot v rodovitno deželo.«

Janez je prekinil molk po prerokih prejšnjih stoletij, saj je začel Božjo besedo razlagati ljudstvu Izraela. Njegovo sporočilo je bilo podobno sporočilu starozaveznih prerokov, ki so vabili Božje ljudstvo k spreobrnjenju zaradi njihove nezvestobe in so v njih prebujali pravo kesanje. Hkrati pa je želel v njih prebuditi zanimanje za prihajajočega Kristusa, da bi ga prepoznali in sprejeli. Jezus pravi, da je bil Janez Krstnik več kot samo prerok (Lk 7,26). Bil je glas vpijočega v puščavi (Jn 1,23; Iz 40,1–3). Zaključil je poslanstvo prerokov, ki se je začelo z Elijem (Mt 11,13–14). Kar so preroki skrbno iskali in kar so angeli vedeli vnaprej, se je zdaj dopolnilo, ko je Janez pripravil pot za prihod Božjega Maziljenca, Gospoda Jezusa Kristusa. Z Janezom Krstnikom Sveti Duh začne obnovo človeškega rodu po »Božji sličnosti« v Jezusu Kristusu.

Življenje Janeza Krstnika je bil žareč smerokaz za ljudi. Usmerjal jih je k prihodu Jezusa Kristusa in kazal na prihod njegovega kraljestva.

Janez Krstnik in krst pokore

Janezu pravimo Krstnik zato, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod, krščeval v reki Jordan. Ljudi je potapljal v blatne vode Jordana, da bi človeštvo umival grehov. Težko bi našli bolj nazorno podobo: Jordan ima vedno blatno barvo; po Janezovi pridigi so ljudje stopali v Jordan in potapljal jih je v blato, da bi se videlo in razumelo, kako greh ostane v tej vodi, človek pa gre ven čist, umit.

Predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato, ker je krstil tudi Jezusa ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija. Je njegov predhodnik, saj je prišel pred Mesijem, da bi pripravil sprejem Mesija, še težje: da bi pokazal, kdo je Mesija. Prerok vedno skuša brati dogodke zgodovine z Božjim pogledom. Če se vživimo v nalogo Janeza Krstnika, ki je moral povedati: Glejte, ta, ki smo ga čakali iz roda v rod, ta človek je Mesija, je to izjemno težka naloga! Zlasti zato, ker je bil njegov sorodnik. Ni lahko pomisliti, da je prav tvoj sorodnik, ta tukaj Mesija, Odrešenik, ki so ga pričakovali toliki rodovi!  Ko vidi ob Jordanu v vrsti med grešniki stati Jezusa, se mu pogled ustavi na njem in ko se mu približa, z veliko kretnjo pokaže nanj ter reče svojim učencem: »Glejte, on je Božje Jagnje, on je prišel osvobodit človeka« (prim. Jn 1,29).

Janezov krst je za kesanje − odvrnitev od greha in prevzemanje novega načina življenja po Božji besedi. Naš krst v Jezusu Kristusu z vodo in Duhom pa nas prerodi za Božje otroke. Postanemo Božji sinovi/hčere v Kristusu. Postanemo deležni vsega, kar je dano Jezusu Kristusu kot edinorojenemu Sinu nebeškega Očeta. Kar je njegovo, je tudi naše. Naš krst nam omogoča vstop v Božje kraljestvo (Jn 3,5).

Božja beseda ima moč, da nas po Svetem Duhu spreminja in oblikuje naša čutenja, mišljenje, besede in delovanje po Jezusu Kristusu. Zato ga lahko ponavzočujemo sredi sveta, tam kjer živimo in delujemo. Kot Janez Krstnik smo namreč tudi mi poklicani, da kažemo na Jezusa Kristusa, da druge usmerjamo k njemu in jih z vsem, kar smo in živimo, vodimo k njemu. Na ta način smo njegove žive priče.
Prosimo vedno znova Jezusa Kristusa, da bi bili odprti za njegov dar Svetega Duha, ki nas more prerajati in opolnomočiti, da smo njegove žive in zveste priče in sodelujemo z njim v izgradnji Božjega kraljestva.

»O, najsvetejša Devica, ti vodiš kristjane po romarski poti življenja. Še naprej skrbi za svoje otroke. Pomagaj jim, da nikoli ne pozabijo svojega imena – svoje duhovne istovetnosti, ki so jo prejeli pri svetem krstu. Pomagaj jim, naj se vedno veselijo neprecenljive milosti biti Kristusovi učenci. Bodi ti vodnica slehernega. Ti, o Marija, Božja in naša mati!« (Janez Pavel II.)

[1] Danes lahko tudi mi izrečemo te besede. Bog nas je poznal in ljubil, še preden so naše oči gledale lepote stvarstva in jih občudovale. Ob rojstvu vsi ljudje prejmejo človeško ime. Vendar ima še pred tem vsak izmed nas tudi božansko ime: ime, po katerem nas Bog Oče pozna in ljubi od vekomaj in na veke. To velja za slehernega, brez ene same izjeme. V Božjih očeh nihče ni brezimen (J. Pavel II.) 

Krst Jezusa Kristusa, Leonardo da Vinci, 1472–1475

Reference:

  • Ignacijev dom duhovnosti, Lectio divina: »V puščavi me spremlja Tolažnik«, 2. adv. nedelja, 6.12.2020.
  • Ignacijev dom duhovnosti, Lectio divina: »Gospod me kliče v svobodo«, 3. adventna nedelja, 13.12.2020.
  • Janez Pavel II. »Janez je njegovo ime«, v: Magnificat, let. 7, št. 12 (dec. 2020), 275.
  • Rozman, France. 1995. Razloženi evangeliji, Ljubljana: DZS, 451.
  • Rupnik, Marko Ivan: Pridiga 3. adventne nedelje l. 2019 in 3. adventne nedelje l. 2020.
  • katoliska-cerkev.si: Rojstvo Janeza Krstnika.
  • www.centroaletti.com.

Ljubljana, 15. december 2020                                                                 Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com

Asset 4@3x

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič