figulus - božja beseda

11. SREČANJE, 17. in 19. november 2020

ODLOMEK: Jn 11,17–27, Jezus je vstajenje in življenje

KORAKI metode Figulus:

  1. MOLITEV K SVETEMU DUHU
  2. BRANJE ODLOMKA (počasi, tako da lahko spremljamo dogajanje),
  3. OBNOVA BESEDILA (s preprostimi besedami obnovimo slišani odlomek),
  4. PREMIŠLJEVANJE OZ. MEDITACIJA (ob vprašanjih kot otroci, ki vedoželjno sprašujejo Boga; ko utihnejo naša vprašanja, se učimo prepoznavati vzgibe Svetega Duha),
  5. TIHA MOLITEV (obrnemo se k Jezusu in mu v tišini, v srcu izpovemo kratko molitev – to, kar smo na podlagi besedila odkrili, kar nas čudi, veseli …),
  6. PODELITEV Z DRUGIMI ČLANI SKUPINE (svoja spoznanja – kolikor kdo želi – delimo z drugimi),
  7. GLASNA MOLITEV (na podlagi spoznanj in prošenj se obrnemo k Bogu),
  8. MOLIMO DRUG ZA DRUGEGA (molitev, ki se odpre iz izkušnje živega srečanja z Gospodom).
24
Vstali Kristus (p. Marko Ivan Rupnik), foto (vir): www.centroaletti.com

VPRAŠANJA za pomoč pri meditaciji

  1. Kako ravna Marta v odnosu do Jezusa, kakšna je njena vloga?
  2. Kako razumem Jezusove besede, da je On vstajenje in življenje: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdo vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.«
  3. Kaj te Jezusove besede pomenijo zame ob misli na Jezusa, smrt, vstajenje in večno življenje?
  4. Bistveno sporočilo odlomka.

NEKAJ MISLI OB ODLOMKU

  • Marta, Marija in Lazar iz Betanije

Sestri Marta in Marija ter njun brat Lazar so živeli v vasi Betanija (pomeni »hiša ubogega« ali »potrtega«), ki je ležala 3 kilometre vzhodno od Jeruzalema. Navezuje se na drugo Betanijo onkraj Jordana, kjer je Janez Krstnik v Jezusu prepoznal Božjega Sina (Jn 1,34); tu ga bo prepoznala Marta (v. 27). Jezus se je najbrž večkrat zadrževal pri njih, saj je rečeno v Jn 11, da je ljubil Marto, Marijo in Lazarja – bili so njegovi prijatelji. V odlomku iz Lukovega evangelija (Lk 10,38–42) izvemo, da sta bili sestri različnih značajev, a sta vsaka na svoj način pokazali, kako jima je Jezus dragocen. Marta se je trudila, da bi Jezusa pogostila, Marija pa je pokazala svojo pozornost tako, da je poslušala njegovo (Božjo) besedo. Poslušanje Božje besede, ki razsvetljuje človeka, namreč pravilno usmerja naše delovanje, zato daje Jezus poslušanju Besede prednost.

Odlomek: Jn 11,17–27 je del širše pripovedi 11. poglavja Janezovega evangelija, ki govori o Lazarjevi smrti in obuditvi ter ob tem tudi nam ponuja vrsto navdihov. Poglavje ima več poudarkov: »Lazarjeva smrt«, »Jezus je vstajenje in življenje«, »Jezus joka«, »Lazar oživi« ter »Judovski voditelji sklenejo Jezusa umoriti«. Smo pri zadnjem izmed »znamenj«, ki razodevajo veličastvo Božjega Sina. Tej pripovedi sledi njegovo trpljenje, ki uresniči pomen vsega njegovega delovanja: Jezus je Sin, ker posreduje svoje življenje bratom, posreduje pa ga, ker je Sin. Jezus bo zato, ker da življenje Lazarju, obsojen na smrt.

Pri Judih je bila navada, da so mrliča pokopali na dan njegove smrti. Po pogrebu se je začelo žalovanje za njim, ki je trajalo ves teden. To je bil prastar običaj (prim. 2 Sam 10,2) in so ga rabini zelo priporočali. Tako je prihajalo veliko Judov iz bližnjega Jeruzalema tudi k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. V odlomku so vse osebe v gibanju: Jezus in njegovi učenci gredo v Betanijo, Judje iz Jeruzalema, Marta iz vasi, Marija iz hiše in Lazar iz groba. Tu se vsi zberejo, že in še ne mrtvi. Ime »Lazar« pomeni: »Bog pomaga« – v smrti, kot tudi pri rojstvu, se nihče ne izmota sam od sebe. Nihče se ne rodi brez matere in nihče ne umre brez Očeta!

  • Vstajenje je verovati v Jezusa, ki pravi: »Jaz sem vstajenje in življenje …«

Ko je Marta izvedela, da prihaja Jezus, mu je šla naproti. Srečala ga je zunaj vasi. Iz njenih besed (v. 21–22) razberemo globoko vero v Jezusa, ki more pomagati človeku v bolezni in hkrati obžalovanje, da ga ni bilo ob Lazarjevi bolezni zraven. Izrazila je tudi upanje v moč Jezusove molitve. Jezus ji je odgovoril tako, da je bilo njegove besede »tvoj brat bo vstal« mogoče razumeti na dva načina: da bo vstal poslednji dan, o čemer so bili prepričani vsi Judje, razen saducejev, ali da ga bo Jezus zdaj obudil od mrtvih. Marta ga je razumela v prvem pomenu.

Jezusove besede »jaz sem vstajenje in življenje«, kažejo na Boga v Jezusu. Kakor je Bog stvarnik in gospodar življenja, tako je Sin »kateremu je Oče vse dal v roke« (3,35), življenje in vstajenje. Jezus ne le da poklanja ljudem vstajenje, temveč je sam vzrok njihovega vstajenja. Kakor Jezus ne daje kruha življenja, temveč je on sam kruh življenja, tako je tudi on sam vstajenje in življenje. Kdor se v veri poveže z njim, ne umre, ker je od mrtvih vstali Jezusu večen in neumrljiv. Jezusovo vstajenje je tudi vstajenje vseh, ki verujejo vanj.

Vstajenje je verovati v Jezusa: kdor se pridruži njemu, je že zdaj zedinjen s Sinom in bo živel, tudi če umre. Ali bolje: kdor živi in veruje, vekomaj ne bo umrl. Kajti deležen je življenja Boga, ki je ljubezen.

Lazarjeva vrnitev v življenje je znamenje tega, kar se zgodi sestrama Marti in Mariji: brat začasno pride iz groba, vendar se bo vanj še vrnil. Sestri pa zapustita vas nesreče in hišo žalovanja, da bi srečali – že sedaj, na tej zemlji – Gospoda življenja. Resnični vstali ni Lazar, ki se je vrnil v umrljivo življenje, ampak njegovi sestri in tisti, ki verujejo v Jezusa, ki so prešli v nesmrtno življenje. Jezus vpraša Marto: »Veruješ v to«? Razodetim resnicam se moremo približati samo v veri. Vstajenja in Božjega življenja ne moremo videti in si ga niti ne predstavljati; vanj smo povabljeni verovati. Verujemo zaradi Jezusa. Njegova osebnost je taka, da mu moremo in moramo verovati. Zato je pričakovanje vsega, kar se bo zgodilo, tesno vezano na Jezusovo osebo.

  • Film: »Bog ni mrtev«

Navdihujoč ameriški film režiserja Harolda Cronka z naslovom: »Bog ni mrtev« prepleta več zgodb. V ospredju je zgodba Josha, študenta prvega letnika filozofije, ki se zoperstavi profesorju Radissonu, ki trdi, da je Bog mrtev in zahteva od vseh študentov, da to trditev napišejo na list in se nanj podpišejo. Vsi njegovi sošolci so brez pomisleka ravnali po profesorjevem navodilu, Josh pa se edini zoperstavi in tega ne naredi, ker čuti, da bi s tem zatajil Boga. Pravi: »O Jezusu razmišljam kot o prijatelju. Je Bog in Sin Boga. Ne želim ga razočarati. Tudi, če vsi mislijo, da bi moral. Zame ni mrtev. Živ je. Ne želim, da bi kdo mislil drugače samo zaradi enega profesorja. Čutim, kot da bi Bog potreboval nekoga, da ga brani. V resni nevarnosti se pokaže trdnost vere.«Spusti se v ostro polemiko s profesorjem, sprejme izziv, da bo pred sošolci zagovarjal Boga, vztraja kljub poniževanju profesorja – in zmaga. S svojim pričevanjem osvoji sošolce, ki se postavijo na njegovo stran in »odločijo«, da Bog ni mrtev. … Profesor Radisson na koncu doživi prometno nesrečo (zbije ga avtomobil, ki prevozi rdečo luč). Preden umre, ima ravno še nekaj minut časa za kratek pogovor z duhovnikom, ki je v trenutku nesreče po Božji previdnosti prisoten ob njem. Duhovnik ga nagovori: »Verjamem, da me je Gospodovo usmiljenje pripeljalo sem v pravem trenutku. To je dar. Bog v katerega ne verjamete, vam daje še eno priložnost, priložnost, da spremenite vaš končni odgovor. Edina tolažba je Jezus. Bil je tako prestrašen, da je potil kri. Prosil je Očeta, če mu lahko prihrani trpljenje, a odgovor je bil: ne. Ste pripravljeni sprejeti vero v Jezusa Kristusa? Bog vam želi odpustiti vaše grehe – vse vaše grehe, če sprejmete njegovega Sina v svoje življenje. Sprejmite njegovo ljubezen in odpuščanje. Ga sprejmete kot Gospoda in Odrešenika?« Profesor odgovori pritrdilno in sprejme Jezusa. Duhovnik njegovo izjavo pospremi z besedami: »Čez nekaj minut boste o Bogu vedeli veliko več, kot jaz in kdorkoli drug. … Bolečina in trpljenje sta dolga nekaj trenutkov, potem pa: kakšno veselje v nebesih …«                                                                    

ŠE NEKAJ MISLI OB ODLOMKU

            Človek je edino bitje, ki se zaveda, da mora umreti. Smrt nas, dokler živimo, sili, da igramo njeno igro in nas vedno drži v šahu, ki prej ali slej postane »mat«. Ker ne moremo zmagati, skušamo odložiti in potlačiti ali v najboljšem primeru interpretirati neizogibni »zmenek«. Preseči smrt je najgloblja človekova želja. Človek noče, da bi bil cilj njegovega bivanja na svetu nič. Nismo namenjeni izničenju, temveč zedinjenju s Sinom in Očetom.

            Jezus nas ne reši »pred« smrtjo. Smo umrljivi. Ne odvzame nam tiste meje, ki nam je potrebna, da obstajamo, niti dostojanstva, da se je zavedamo; daje pa nam možnost, da bi jo razumeli in živeli na nov, božanski način. Vsaka naša meja, vključno z zadnjo, ni zanikanje nas samih, temveč prostor odnosa z drugim in z Drugim. Mi poznamo življenje, ki je za smrt, Jezus pa nam razodene smrt, ki je za življenje.

            Jezus je vstajenje in življenje. Vstajenje je življenje, ki ne prezre smrti, ampak gre skozi njo in ji podeli njen pravi pomen. Jezus je kot Božji Sin živel svojo nasilno smrt kot dar lastnega življenja bratom: v njem nam je sedaj dana možnost, da smo prosti strahu pred smrtjo, ki nas drži sužnje v sebičnosti, da bi živeli v ljubezni.

  • Ko je torej Jezus prišel, je odkril, da je že štiri dni v grobu … Jezus sreča prijatelja Lazarja, ki je že štiri dni mrtev. Po treh dneh so imeli smrt za dokončno, ker se četrti dan začne razkroj.
  • Betanija pa je bila blizu Jeruzalema … Smrt in vstajenje Lazarja, ki se zgodi v Betaniji, se navezuje na Jezusovo, ki se bo kmalu zgodila v Jeruzalemu. 
  • Veliko Judov je prišlo … Gre za Martine in Marijine prijatelje, ki so ju prišli tolažit. Solidarnost v žalovanju je začetek človečnosti.
  • Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus …, Marija pa je sedela doma … Marta sliši o Jezusovem prihodu, odide iz vasi žalosti in gre na srečanje z Gospodom, ki prihaja. Začetek vsake poti vere je poslušati, iti ven in se napotiti na srečanje z njim, ki prihaja. Marija je še vedno zaprta v svoji hiši, v svoji bolečini. Poklicala jo bo sestra, potem, ko bo srečala Gospoda. 
  • Gospod, ko bi bil ti tukaj … Naša prošnja je vedno ista: naj nas Gospod reši bolečine in smrti. Čemu takšen Bog, ki ne pomaga? Po našem mnenju je odsoten prav v trenutku, ko ga potrebujemo. Ko bi hoteli, da »bi bil tukaj«, se on zdi vedno drugje. 
  • Vem, da ti bo Bog dal, karkoli ga zaprosiš … Marta pričakuje čudež. Ve, da bi Jezus, če bi bil tam, ozdravil njenega brata, ve tudi, da ga lahko vrne v življenje. Zaupa, da bo tudi oživil Lazarja. Gospod bo to storil, vendar kot priložnost, da oživi v njej zaupanje vanj – življenje, ki ne zaide. 
  • Tvoj brat bo vstal … Jezusov odgovor se zdi splošna tolažba, ki se navezuje na upanje v vstajenje poslednjega dne. 
  • Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan … V Martinem odgovoru je čutiti neko razočaranje: kaže, da Jezus ne bo uslišal njene prošnje. Poslednji dan je zanjo daleč, upanje vanj ne odvzame njene bolečine. Tudi ona ve, da bo Bog na koncu uničil smrt za vedno, ne ve pa, da je poslednji dan že navzoč v Jezusu, ki daje Duha. 
  • Jaz sem vstajenje in življenje … Jezus je za nas vstajenje (sedanje in prihodnje), ker je sam v sebi življenje; prejel ga je od Očeta in ga posreduje bratom. Jezusov odgovor ponuja več od Martine želje: kar je prosila, ji bo dano, toda dar, ki ji ga želi dati Jezus, je veliko večji od njenega pričakovanja. 
  • Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre … Vera v Jezusa nas ne reši smrti, vendar nam da tu in zdaj večno življenje. Če poslušamo glas Sina, premagamo smrt. Poslušati njegovo besedo, pomeni ljubiti brate: to je njegova zapoved (13,34), ki nas povede iz smrti v življenje. Kajti kdor ljubi, ne biva v smrti, temveč v Bogu, ki je ljubezen. Verovati pomeni že živeti prek smrti – umremo telesno, vendar bomo živeli v njem tisto življenje v ljubezni, ki se začenja zdaj in se bo pokazalo brez tančic poslednji dan.
  • Vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl … Jezus daje možnost, da živimo »v njem«. Vera namreč omogoča, da bivamo v njem kakor on v nas, da živimo iz njega. Kdor živi in veruje v Sina, tudi če umre, vekomaj ne bo umrl: zanj bo smrt pomenila odpreti oči za to, kar ima že zdaj v sebi – ljubezen Očeta in Sina. 
  • Veruješ to? … Navadno se vera tiče Jezusove osebe, evangelija ali Boga. Tu pa se presenetljivo dotika tega, kar je Jezus rekel: on je namreč sama njegova beseda. Marta mora preiti od vere v njegovo čudodelno moč, k veri, ki sreča Jezusa in sprejme njegovo besedo. 
  • Da, Gospod. Verujem, da si ti Kristus, Božji Sin … Marta pozabi na svoje začetno vprašanje in odgovori na toliko pomembnejše Gospodovo vprašanje. Resnično vstajenje je njeno, ne Lazarjevo, ker veruje v Jezusa kot Kristusa in Božjega Sina. Njena vera je tista, do katere želi evangelij pripeljati bralca: verovati, da je Jezus Kristus Božji Sin, da bi imeli življenje v njegovem imenu (20,31). Kajti kdor veruje vanj, ne umre, temveč ima večno življenje: on je Beseda, življenje vsega, kar obstaja. Marta doseže polno vero v Jezusa, kot Krstnik pred njo (1,34). Na tej točki njena pozornost ne velja več bratovi smrti ali pričakovanju njegove vrnitve v življenje, ampak je vsa osredotočena na Jezusa, ki daje tu in zdaj življenje tistemu, ki ga posluša.

Jezus ni prišel zato, da bi truplu vrnil staro življenje, temveč, da bi »obudil« v novo življenje tistega, ki veruje vanj. On nam hoče omogočiti, da bi v svoji umrljivi naravi živeli večno življenje, ki je ljubezen do Očeta in bratov.

foto: Pavel Mušič

Reference:

  • Fausti, Silvano. 2012. Skupnost bere Janezov evangelij, Celje, Mohorjeva družba, 294–303.
  • Rozman, France. 1995. Razloženi evangeliji, Ljubljana: DZS, str. 721–723.
  • Film »Bog ni mrtev.«
  • centroaletti.com

Ljubljana, 17. november 2020                                                                      Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com

Asset 4@3x

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič