figulus - božja beseda

3. SREČANJE, 22. september 2020

ODLOMEK: Mt 15,21–28, Vera kanaanske žene

KORAKI metode Figulus:

  1. MOLITEV K SVETEMU DUHU
  2. BRANJE ODLOMKA (počasi, tako da lahko spremljamo dogajanje),
  3. OBNOVA BESEDILA (s preprostimi besedami obnovimo slišani odlomek),
  4. PREMIŠLJEVANJE OZ. MEDITACIJA (ob vprašanjih kot otroci, ki vedoželjno sprašujejo Boga; ko utihnejo naša vprašanja, se učimo prepoznavati vzgibe Svetega Duha),
  5. TIHA MOLITEV (obrnemo se k Jezusu in mu v tišini, v srcu izpovemo kratko molitev – to, kar smo na podlagi besedila odkrili, kar nas čudi, veseli …),
  6. PODELITEV Z DRUGIMI ČLANI SKUPINE (svoja spoznanja – kolikor kdo želi – delimo z drugimi),
  7. GLASNA MOLITEV (na podlagi spoznanj in prošenj se obrnemo k Bogu),
  8. MOLIMO DRUG ZA DRUGEGA (molitev, ki se odpre iz izkušnje živega srečanja z Gospodom).
2
Kredarica, foto: Elena D

VPRAŠANJA za pomoč pri meditaciji

      V pomoč pri premišljevanju so naslednje misli ali vprašanja:

    1. Če se vživim v osebe v odlomku – katera drža od prisotnih mi je najbližja, najbolj domača; katero živim in katero si najbolj želim?
    2. Žena je prosila za svojega otroka, da bi bil ozdravljen. Če poslušam glas srca, kako prosim za svoje otroke, vnuke, varovance (krščence, birmance …)?
    3. Kanaanska žena je izrazila veliko vero, hkrati pa tudi veliko ponižnost, vztrajnost in učljivost. Kako te tri lastnosti (ponižnost, vztrajnost in učljivost) razumem in razvijam?
    4. Bistveno sporočilo odlomka.

NEKAJ MISLI OB ODLOMKU

    • Žena, velika je tvoja vera

    »O, žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« je Jezus vzkliknil ob kanaanski ženi, ki je kot poganka s takšno ponižnostjo prosila za »kruh otrok«, da ji ga je mogel dati. Ta kanaanska mati je nasprotje malovernih učencev in še bolj farizejev, ki še nimajo vere in zato Jezusa nič ne prosijo. Žena pa na ves glas prosi Gospoda, Davidovega sina, čeprav sama ni Judinja, da naj se usmili nje in njene hčerke. In prav to je človekova temeljna prošnja. »Usmili se me,« predpostavlja zavest, da sama ne more; ne zmore pregnati demonov iz svoje hčerke in je povsem obupana. Kanaanka ne zahteva, ne našteva svojih pravic in ne razlaga, kako krivično je, da se to dogaja prav njej. Prosi preprosto za dar. Ve, da ga Jezusu ni treba dati, zato prosi njega, ki je sam zastonjski dar, saj v Jezusu prepozna Mesija, Davidovega Sina.

    Vera takrat, kot danes, prižge zeleno luč Božjemu posegu, ne glede na versko ali kulturno pregrado. Ker po mnenju učencev Kanaanka dela nemir in moti Jezusovo delovanje, svetujejo učitelju, da jo odpravi. Učenci presojajo »od zunaj«. In Jezus jim na videz pritegne, da bi bila potem razlika še toliko očitnejša. Presoja ljudi po zunanjih kriterijih je pogosto krivična: npr. po politični pripadnosti, po pripadnosti takšni ali drugačni družini ali sorodstvu, po pripadnosti »klapi«, skupini. S takšnim presojanjem hitro spregledamo osebnost drugega človeka, ga posplošimo in ga popredmetimo. Ko Jezus na videz pritrdi takšni presoji, reče ženi: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« A na presenečenje vseh, razen Jezusa, ki je poznal ženo v dušo, je ona odgovorila: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize svojih gospodarjev.« Pogovor med Jezusom in kanaansko materjo je bil pogovor o »kruhu otrok«, o Božjem kruhu, in Jezus je želel, da učenci Judje, to slišijo, da bi dojeli, da ni rezerviran samo za člane izvoljenega ljudstva, ampak, da pripada vsem vernim.

    Ženina vera se odraža v tem, da primerja odnos gospodarja do njegovega psa z odnosom Boga do človeka. Kot pes živi od gospodarjevih »drobtinic«, tako človek resnično živi od »kruha, ki pride iz Božje roke«. In končno je ta kruh Kristus. In žena ga je bila deležna. Takšnega uvida o sebi in Bogu, kot ta mati, je sposoben le ponižen človek. Kananejska mati je bila ponižna; življenje jo je izučilo in jo postavilo na realna tla glede lastnih moči in sposobnosti. Spoznala je, da je pred Bogom pravzaprav nič, ne le psiček. A Bog se obnaša do človeka povsem drugače, v svoji ljubezni se sklanja k njemu in ga rešuje iz brezizhodne ujetosti v greh. Žena je sprejela to »resnico« o svoji ničnosti; najprej da pripada ne-judovskemu narodu in da ji po takratnem prepričanju  zato ne pripada tisto, kar je tipično judovskega. Kljub svojemu ponosu se je dala poučiti Judu, torej od sebe drugačnemu in od njega sprejela celo pomoč. Pravo nasprotje farizejev, ki niso pustili Jezusu, da bi jim pomagal. Katera drža od prisotnih ljudi je najbližja, najbolj domača; katero živiš in katero si najbolj želiš?

    • Ponižnost, vztrajnost, učljivost

    Eden izmed sadov vere v Kristusa je krepost ponižnosti, ki je pri Kanaanki ni mogoče spregledati. Premišljuj, kako jo zaznavaš pri sebi; kako jo razumeš in kakšen odnos imaš do nje? Ta izredno potrebna krepost za medsebojno sožitje nosi v sebi najprej sposobnost učljivosti. Prepričanje, da me lahko Bog nekaj nauči prav po vsakem človeku in v vsaki situaciji, me pravzaprav vzgaja in oblikuje; vsaka situacija in še tako »zavožen« človek me lahko na različne načine spregovori o življenjsko pomembnih stvareh. Druga značilnost ponižnosti je služba bližnjemu. Zanimiv je nasvet predstojnice sv. Tereziji Deteta Jezusa, ko ji je ob neki priliki izrazila, da bi bila rada sveta. »V redu,« ji je odgovorila predstojnica, »potem bodi naša služabnica. Dovoli, da te vse ›uporabljamo‹ in bodi ob tem vesela.«

    Popolna služba bližnjemu pa je v resnici ljubezen, ki se ne ustavi niti pred sovražniki, kot je priporočal Jezus; torej niti pred tistimi, ki so nam antipatični, celo zoprni ali nasprotni. Dar ponižnosti se prepozna prav po teh značilnostih. Si upaš prositi zanj v tem trenutku? Si pripravljen, da te kdo primerja s psom? Verjetno bi ti to uspelo samo s pomočjo vere, v kateri bi potrdili, da razdalje med Bogom večja, kot je med teboj in psom. In vendar je Bog prav zaradi tebe postal človek in šel zate na križ, da te ne bi izgubil in bi ti mogel naklanjati ljubezen vso večnost; ne da bi hotel kaj v zameno. Kako ta razmislek deluje nate? Kanaanska mati je prosila, njena prošnja je bila molitev, prošnja molitev. Ob tej ženi evangelij razodeva, kakšno vrednost ima prosilna molitev, ki prihaja iz resnične vere. V njej Bogu ne govorimo, česa potrebujemo, ker on to ve bolje od nas, ampak se v njej mi odpiramo Bogu, da lahko on dela v nas in po nas velike stvari.

    Zanimiva je Origenova misel, da smo v prosilni molitvi »očetje in matere« prihodnjih dogodkov, za katere je Bog sklenil, da jih brez naše prošnje ne bo uresničil. Origen je uporabil primerjavo z rojstvom otroka, ki ga Bog ne ustvari brez sodelovanja moža in žene. Bog se je odločil, da določenih stvari in dogodkov ne bo v zgodovini, če ljudje ne bomo zanje prosili. Današnji odlomek evangelija po svetem Mateju te torej vabi k veri, da bi v njeni moči rodil sad ponižnosti ter se v pravi prosilni molitvi odprl v svojih potrebah zastonjskemu Božjemu usmiljenju, ki podarja, kakor sam hoče. Naj se naša prosilna molitev v pravi marijansko-ponižni drži dviga preko Marije k njenemu Sinu, ki nas neizmerno ljubi (Marjan Turnšek, Magnificat, avg. 2020, 9–12).

    • Poganska žena odpira nova obzorja Očetovega načrta

    Matejev evangelij je bil napisan za skupnost spreobrnjenih Judov. Po Jezusovem zgledu so še naprej živeli po tradiciji judovskega ljudstva in izpolnjevali Mojzesovo postavo v celoti. Po uničenju Jeruzalema leta 70 so farizeji začeli reorganizirati judovstvo in so v imenu zvestobe Mojzesovi postavi poskušali preprečiti širjenje krščanstva. Začeli so jih izganjati iz sinagog. Ta sovražnost je skupnost krščanskih Judov privedla v globoko krizo. Tako farizeji kot kristjani so trdili, da so zvesti Božji postavi. Kdo je imel prav? Na čigavi strani je bil Bog? Matej piše svoj evangelij ravno zato, da vzpodbudi in podpre skupino judovskih kristjanov  in jim pokaže pot do nove oblike pravičnosti, boljše, kot jo živijo farizeji.

               V primeru Kanaančanke je lahko nova skupnost videla, kako je Jezus naredil konkretne korake, da bi presegel omejitve religije, ki je bila zaprta sama vase, in kako je prepoznal Božjo voljo izven svoje tradicionalne religije – judovstva. Ženska je pripadala drugemu narodu in religiji. Jezusa je prosila, da bi ozdravil njeno hčer, ki jo je obsedel nečisti duh. Pogani niso imeli težav priti k Jezusu. Toda Judje (in zato tudi Jezus) so imeli težave s sobivanjem s pogani, kajti postava jim je prepovedala vzpostaviti stik z osebo druge religije ali naroda. V celotnem Svetem pismu lahko vidimo, da Bog vedno posluša jok zatiranih. Toda Jezus ne posluša vpitja te žene. In ko so se je tudi učenci želeli rešiti, razloži svoj molk: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«

    Njegov molk izhaja torej iz zavedanja njegovega poslanstva in njegove zvestobe Božji postavi, njegovemu Očetu. Jezusova zavrnitev ne ustavi ljubezni te matere, ampak išče ozdravitev tam, kjer jo je zaslutila po svoji intuiciji. Vrže se k njegovim nogam in nadaljuje s svojo prošnjo. Jezus, ki je zvest pravilom svoje religije, odgovarja s prispodobo, kako  ni prav, da se vzame kruh otrokom in se ga daje psom. Primerjavo je vzel iz vsakdanjega življenja. Nobena mati namreč ne bo vzela kruha iz ust svojih otrok in ga dala psom, kar so bili za Jude pogani. Ženska ne popusti. Strinja se z Jezusom, toda hkrati pove, da hišni psi jedo ostanke, ki padejo z mize njihovega gospodarja. Jezus pohvali njeno vero. Dobila je, kar je prosila. Od tega trenutka je bila njena hči ozdravljena.

    Odzval se je tako, ker je razumel, da Oče želi, da ugodi prošnji te žene. Srečanje s Kanaančanko ga je osvobodilo zaprtosti v svoj narod in ga odprlo celotnemu človeštvu. Ta poganska ženska mu je odprla nova obzorja pri uresničevanju Očetovega načrta. Spoznal je, da je dar življenja in odrešenja namenjen vsem, ki iščejo življenje in se poskušajo osvoboditi verig suženjstva (Lectio divina, Ignacijev dom, 3. 8. 2020).

Pot na Kredarico, foto: Elena D

Reference:

  • Magnificat, avgust 2020, letnik 7, št. 8 (razmišljanje škofa Marjana Turnška).
  • Ignacijev dom duhovnosti lectiodivina@moli.si prekdomene gmail.mcsv.net, pridobljeno 3. 8. 2020

 

Ljubljana, 22. september   2020                                            Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com  

Asset 4@3x

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič