figulus - božja beseda

4. SREČANJE, 29. september 2020

ODLOMEK: Tob 12,6–22, Rafael se razkrije

KORAKI metode Figulus:

  1. MOLITEV K SVETEMU DUHU
  2. BRANJE ODLOMKA (počasi, tako da lahko spremljamo dogajanje),
  3. OBNOVA BESEDILA (s preprostimi besedami obnovimo slišani odlomek),
  4. PREMIŠLJEVANJE OZ. MEDITACIJA (ob vprašanjih kot otroci, ki vedoželjno sprašujejo Boga; ko utihnejo naša vprašanja, se učimo prepoznavati vzgibe Svetega Duha),
  5. TIHA MOLITEV (obrnemo se k Jezusu in mu v tišini, v srcu izpovemo kratko molitev – to, kar smo na podlagi besedila odkrili, kar nas čudi, veseli …),
  6. PODELITEV Z DRUGIMI ČLANI SKUPINE (svoja spoznanja – kolikor kdo želi – delimo z drugimi),
  7. GLASNA MOLITEV (na podlagi spoznanj in prošenj se obrnemo k Bogu),
  8. MOLIMO DRUG ZA DRUGEGA (molitev, ki se odpre iz izkušnje živega srečanja z Gospodom).
3 (1)
Lojze Mušič: Angel Rafael, olje na platno, foto : Lojze Mušič

VPRAŠANJA za pomoč pri meditaciji

 V pomoč pri premišljevanju so naslednje misli ali vpršanja.

  1. Kako se v besedilu predstavi angel Rafael in k čemu spodbuja?
  2. Kakšno mesto imajo angeli v mojem življenju, kako se obračam nanje?
  3. Kdo so še »angeli« v mojem življenju, kakšno vlogo imajo, kako jih doživljam?
  4. Bistveno sporočilo odlomka.

NEKAJ MISLI OB ODLOMKU

  • Tobija, Sara in angel Rafael (zgodba Tobitove knjige)

Svetopisemska starozavezna Tobitova knjiga pripada posebni zvrsti, t. i. didaktičnim pripovedim »midraš«, kjer se »zgodovinsko pripovedne prvine nevsiljivo prepletajo z globokim religioznim jedrom in spodbudno vzgojno tendenco« (Sveto pismo 1997, 1234).

Knjiga pripoveduje o dveh judovskih družinah, ki živita v izgnanstvu, daleč od dežele svojih dedov, ena v Ninivah v Asiriji, druga v Ekbatani v Mediji, kjer sredi poganskega okolja kljub hudim pritiskom in težkim življenjskim preizkušnjam vztrajata v veri svojih očetov. Vsaka od družin ima po enega otroka, prva sina edinca, po imenu Tobija, druga hčer edinko z imenom Sara.

Tobijev oče Tobit je pravičen, pogumen in pobožen mož. V Ninivah se mora skrivati in bežati, saj kljub kraljevi prepovedi opravlja telesna dela usmiljenja (pokopava zavržena trupla svojih nasilno pobitih rojakov). Do sina je nadpovprečno požrtvovalen in mu želi v vsem ustreči, ne glede na nevarnosti in tveganja (princip: vse za otroka). Tudi sin Tobija zavzeto in predano sodeluje z očetom, tako da mu oče zaupa čedalje bolj zahtevne naloge. Oče gre nekega dne, utrujen od dela in skrbi, počivat k dvoriščnemu zidu in, ker si ni pokril glave, mu pade v oči iztrebek vrabcev, ki so gnezdili na dvoriščnem zidu. To mu povzroči slepoto (Tob 2, 9–10), ki mu zapre oči in vzame pogled. Tu se v zgodbi poleg naravnega razvoja dogodkov skriva tudi globoko edukativno sporočilo. Starši imamo skozi otroška leta otroka vedno na očeh – vemo, kje je in kaj se z njim dogaja. Z vstopom v mladostniško odraščanje pa se situacija in otrokove reakcije navadno tako spremenijo, da nam vzame pogled.[1]

Ko oče oslepi, pokliče svojega sina in mu pravi, da ne more več skrbeti zanj, zato ga pošlje na pot v Rages v daljno Medijo, kjer je shranil zaklad (rojaku Gabaelu je zaupal v hrambo večjo vsoto denarja). Sinu naroča, naj gre ponj, da bo iz tega lahko živel vse življenje. Zaklad v prenesenem smislu za otroka pomeni predvsem zakonski odnos njegovih staršev, iz katerega je razvidno, da se spoštujeta in imata rada oz. da sta sposobna razreševati tudi medsebojne konflikte in morebitne zamere. Tak odnos staršev je za otroke potrdilo oz. zaklad, da iz izkušenj tudi on lahko oblikuje svojo prihodnost oz. da je vredno nalagati v prihodnost partnerskega, zakonskega odnosa. Gre za potrdilo, iz katerega črpajo otroci zlasti od mladosti dalje. Tobit v poslovilnem govoru daje sinu vzgojna navodila (Tob 4), ki so usmerjena v oblikovanje trajnih zakonskih odnosov, kar pomeni, da oče ne le dopušča, marveč predpostavlja, da se bo sin osamosvojil, se poročil in si ustvaril družino.

Tobija se odpravi na dolgo in nevarno pot, še pred odhodom pa si po očetovem nasvetu za spremljevalca izbere zanesljivega človeka, plemenitega mladeniča Azarja, za katerega se pozneje izkaže, da je sam angel Rafael. Tobija je našel najboljšega človeka, ki pozna poti, zato ga oče potrdi. Oče je zaupal sina angelu, ki ni član družine. Tobija se je podal na pot, v avanturo odraščanja ter priprave na zakon v spremstvu angela in psa (Tob 6,1), ki simbolizira zvestobo.

Na poti Tobija raziskuje novo okolje in pri tem zaide tudi v nevarnost(i), kot je bilo na primer doživetje z ribo (Tob 6), od koder ponese s seboj na potovanje v prihodnost simbole: srce (voljo, veselje in ljubezen do življenje), jetra (redno prečiščevanje življenja) in žolč (izkušnje). Rafael, ki ni niti oče niti mati, marveč »angel«, v nevarnih okoliščinah lahko ravna bistveno drugače in si privošči izražanje stališč, ki jih starši ne bi mogli izraziti. Ne rešuje težav namesto njega, marveč ga uči samostojno reševati probleme in življenjska vprašanja, prek pogovorov ga motivira in spodbuja. Tako si Tobija skozi izkustveno učenje oblikuje pozitivno samopodobo, krepi samozavest in se pripravlja na samostojno življenje. Priprava na zakonsko življenje namreč vključuje dolgotrajne in poglobljene pogovore z »angeli«, ki odraščajočemu Tobiju omogočajo najti hitre in pravilne odgovore, kar je še posebej ključnega pomena pri izbiri neveste oz. žene.

Globoko na tujem, v Ekbatani, živi daljni Tobitov sorodnik Raguel. Ta ima hčer Saro, ki jo nadleguje in ogroža hudobni duh. Oče jo zaman poskuša poročiti, saj je zli duh Asmodej na samo poročno noč pokončal že sedem njenih ženinov. Na Rafaelov predlog se s Tobijem na poti ustavita v Raguelovi hiši, kjer se Tobija seznani s svojo daljno sorodnico Saro, ki je »preudarno, pogumno in zelo pošteno« dekle (Tob 6,12). Angel, ki pozna oba, tako Tobija kot Saro, Tobiju svetuje, naj tvega in jo »dobi za ženo« (Tob 6,16), saj ve, da sta kljub Sarini nesrečni preteklosti sposobna ustvariti lepo prihodnost. Svetuje mu, naj na poročno noč molita in prosita Gospoda neba, naj jima izkaže usmiljenje in rešitev (Tob 6,18).

Tobija je bil v Raguelovi hiši lepo sprejet, še posebej, ker se je izkazalo, da je sin Tobita, s katerim so bili v preteklosti zelo povezani. Topel sprejem pa je pomenil tudi konstruktivno ozračje za pogovor o morebitni poroki. Raguel se razveseli Tobijevega namiga Rafaelu, naj prosi očeta za Sarino roko, saj ga glede na okoliščine skrbi, da bo ostala neporočena. Raguel mu takoj ponudi svojo hčerko ter Tobija spodbudi, naj bo ob ponujeni hrani in pijači dobre volje, mimogrede pa mu pove še o Sarini nesrečni preteklosti (Tob 7,10). Tobija, ki so mu pogovori z angelom okrepili samozavest, pa na očetovo površnost in naglico ne pristane. Samozavestno in odločno mu pravi: »Ne bom okusil jedi in ne bom pil, dokler ne urediš moje zadeve.« (Tob 7,12) Urediti želi življenjski prostor in odnose, ki bodo služili kot podlaga za skupno življenje v prihodnosti. Sposoben se je postaviti nasproti avtoriteti za človeka, s katerim želi oblikovati skupno prihodnost. Potem ko Sara začuti, da je vredna tega odnosa, da je nekomu pomembnejša od trenutnih užitkov, od hrane in pijače, zmore tudi sama pridobivati drugačno samopodobo, samozavest, občutek vrednosti in samospoštovanja. Ko mati pelje hčerko v spalnico, joče, saj čuti, da gre zares, za nekaj drugega, globljega. Za Saro pospremijo v spalnico še ženina.

Na poročno noč Tobija vzame iz popotne torbe dva najvitalnejša simbola za skupno življenje: srce in jetra. Začetek odnosa je poln srca – velike ljubezni, v moči katere sta sposobna pregnati vsako nevarnost, ki bi ogrožala njuno skupno pot; jetra pa čistijo odnos in ne pustijo, da se onesnaži. Ta dva simbola odženeta hudega duha v gornji del Egipta, kjer mu Rafael zveže noge, kar pomeni molitveno podporo. Sara je živela z občutkom, da ni vredna ljubezni, zato v trenutku, ko ji Tobija (do)pove, da je ljubezni vredna, postane ljubezni tudi sposobna – postane sposobna odnosa.

Med tem oče Raguel koplje grob, saj je pripravljen na to, da bo umrl tudi osmi mož, Tobija, vendar pa je bil ta dovolj močan, da je prenesel vse očitke in kritike in ga nič ni moglo odtrgati od Sare oz. »umoriti« kot njenega moža. Njuna vez je bila dovolj trdna, da je zmogla prenesti zahrbtna podtikanja okolja. Jutro po poročni noči tako kljub dejstvu groba lahko prikaže zmedo velikonočnega jutra in omogoči vstajenjski občutek.

V Rafaelovem spremstvu pride Tobija naposled tudi do Gabaela in do deponiranega denarja ter se po poroki in svatbi z nevesto Saro, bogato doto in z denarjem iz Ragesa srečno vrne k očetu Tobitu v Ninive. Tobija vzame žolč, pomaže očetu oči in oče spregleda, kar pomeni, da sina Tobija zagleda v novi luči. K očetu in materi se s svojo mlado družino vrača kot zdrav, samostojen in samozavesten zakonski mož, zato očetu dotik s to osrečujočo resničnostjo odstrani pege skrbi, ki jih je povzročilo mladostniško odraščanje, in pogled se mu lahko zopet razjasni. Prestane preizkušnje in trpljenje, miloščina in dobra dela usmiljenja – vse je bogato poplačano, nad vsem se razliva Božji blagoslov (Gerjolj 2009, 317–357; Sveto pismo 1997, 1243).

·        Svetopisemski angel Rafael – boter, ki pripravlja na življenje

 

Spoznali smo zgodbo o Tobiju in Sari in vlogo angela Rafaela, saj ravno on skozi odraščanje Tobija pripravlja na prihodnost in na kakovostno zakonsko ter družinsko življenje. Ker pozna tako ženina kot nevesto, je njegovo posredovanje pri njunem srečanju odločilnega pomena.

            Vlogi angela v Tobitovi knjigi je v našem kontekstu povezave med pripravo na življenje in botrstvom najbližji lik birmanskega botra, ki mu pripade ključna vloga pri usposabljanju za zrelo odraslo življenje. Družinski odnosi so v obdobju mladostniškega odraščanja pogosto napeti in obremenjeni, saj z odraščanjem nastane konflikt med dvema generacijama. Mladostnik včasih čez noč odrine starše; pa ne zato, ker hčerka ali sin ne bi imela rada mame oz. očeta, ampak ker želita reči: »Jaz sem čisto drugačen od tebe, drugače razmišljam kot ti, imam svoje talente, svojo pot, svojo vizijo …« V takem trenutku starši nimamo avtoritete, besede, kar odpira potrebo po vstopu zunajdružinskih vzgojiteljev, zato je dobro, da starši pravočasno poskrbimo, da bo otrok imel na izbiro dovolj »angelov«, ki se jim bo mogel zaupati. In če staršem uspe otroke tako vzgojiti, da si v mladosti izbirajo za angele pozitivne osebnosti, so večino svojega vzgojnega poslanstva že opravili in se jim za prihodnost otrok ni potrebno bati (Gerjolj 2009, 332).

V letih, ko se birmanci pripravljajo na birmo, intenzivno iščejo stik z nekom, po drugi strani pa se bojijo odpreti. Če imajo dobrega botra(o), se z njim/njo veliko lažje pogovarjajo kot s svojimi starši, zlasti o bolj intimnih vprašanjih ali če se morda v družini dogaja kaj slabega: zlorabe, trpinčenje, izkoriščanje … V tem obdobju je zato dober boter dragocen. Na osebo zunaj družine se mladostnik opre in ji zaupa svoje skrivnosti, ki so lahko majhne, ampak zanj zelo velike in pomembne, ker so v razvoju nove. Boter je tako lahko zelo dragocen, lahko pa nima nobene vloge, odvisno tudi, kdo je boter kot človek.

Rafael spremlja Tobija. Potujeta in prideta do reke, ki pomeni prehod, prelomnico v življenju: na eni strani reke sem otrok, na drugi sem odrasel in če hočem odrasti, moram čez reko. Tobija kot mlad fant, poln mladostniške moči in želje po izzivih, raziskuje novo okolje in pri tem zaide v veliko nevarnost. Besedilo (Tob 6) pravi, da mu je riba hotela odgrizniti nogo, v starejših prevodih pa najdemo, da ga je hotela požreti in dejansko gre za to, da otroka mora požreti, da se lahko prelevi v odraslega. Ko ga riba napade, je dobro, da je s Tobijem angel – boter in ne njegova starša, saj mu verjetno zaradi morebitnih nevarnosti niti ne bi pustila v vodo. In kako naj mladostnik potem sploh odraste, če ne sme čez reko? Angel Rafael ne skoči v vodo, ampak pravi: »Zgrabi ribo in jo ukroti« (Tob 6,3), sooči se s preizkušnjo, premagaj to zadevo, težavo in jo reši! To boter, trener, katehet, animator … lahko naredi, oče in mati pa ne moreta, saj bi bila slaba starša, če bi to naredila. Zato je dobro, da v takih trenutkih staršev ni poleg. »Izkušnje, ki presegajo okvir družinskega življenja in učenja, si moremo pridobiti edino tako, da se na ta področja podajamo sami ali vsaj brez neposredne podpore staršev.« (Gerjolj 2009, 329) Rafael mu torej ne ponudi ribe, ampak ga nauči loviti ribe, kar pomeni, da ne rešuje težav namesto njega, ampak ga spodbuja k samostojnemu reševanju problemov in življenjskih vprašanj, saj je reševanje problemov najbolj kakovostno učenje. Tobija se tako sooča z izzivi in nevarnostmi in se prek izkustvenega in celostnega učenja ter sprotne refleksije pridobljenih spoznanj pripravlja na odgovorno in samostojno življenje.

Rafael in Tobija potujeta in se veliko pogovarjata, njun pogovor pa zaradi življenjskih vprašanj vse bolj dobiva razsežnosti daljne priprave na zakon. Z »angeli«, ki niso člani družine v ožjem pomenu besede, mladostniki drugače komunicirajo in drugače načenjajo življenjska vprašanja. Zavedajo se, da zaupanje ni »danost«, marveč si ga morajo pridobiti z lastnim ravnanjem in kakovostno komunikacijo, ki vključuje odgovornost do mladostnika in brezpogojno zavzetost zanj.

Tobija na zakonsko življenje kljub dobri družinski vzgoji neposredno nista pripravljala starša, marveč angel Rafael, ki ni bil član družine, saj gre za področje, ki se ne more obravnavati samo v družini. Še tako dobra družina namreč potrebuje »angele«, ki spremljajo mladostnike tam, kjer jih starši ne »vidimo« in marsikdaj tudi ni dobro, če jih preveč »gledamo«. Za pripravo na trajne odnose je pomembneje, da starši v sodelovanju z otroki poiščemo dobre angele, kot pa da bi prevzeli odgovornost za odraščanje zgolj sami. »Angel« si glede na svojo vlogo lahko privošči izražanje stališč, ki jih starši ne zmoremo izraziti; pa tudi če bi jih zmogli, jih otroci iz naših ust ne bi sprejeli, zlasti pa ne razumeli.

Na podlagi angelske podpore, ki opogumlja in ne jemlje samostojnosti in odgovornosti, se Tobija uspešno sooča z nevarnimi izzivi in preizkušnjami. Naučil se jih je pravočasno in pravilno »zgrabiti« ter jih sproti premagovati. Sprotno čiščenje oz. reševanje težav mu krepi voljo, veselje in ljubezen do življenja, hkrati pa si nabira izkušnje, s katerimi bo pozneje lahko pomagal drugim. Daljna priprava na zakon, ki vključuje dolgotrajne in poglobljene pogovore z »angeli«, Tobiju omogoča hitre in pravilne odgovore. Za razliko od umrlih mož se je Tobija bolje pripravil na zakonsko življenje. O prihodnosti je dlje in globlje razmišljal ter se o tem pogovarjal s svojim angelom. Delitev življenjskih vizij in sprotna refleksija sodita med temeljne sposobnosti, ki so potrebne za skupno življenje. V neposredni ali bližnji pripravi je posvetil veliko pozornosti naravni postopnosti, ki jo predpostavljajo življenjske odločitve (Gerjolj 2009, 332–360).

  • Nebeška pomoč

Poglejmo natanko, kako Cerkev z bogoslužnimi opravili časti tri angelske figure, ki jih Sveto pismo poimenuje z lastnimi imeni. Prvi je nadangel Mihael. Njegovo ime izraža bistveno držo dobrih duhov. Miha-el namreč pomeni: kdo je kakor Bog. Med vsemi angeli stoji najbliže Bogu Očetu. Angeli njegovega reda stoje ob strani mučencem med njihovim trpljenjem in vsem ljudem, ki zaradi Boga trpijo preganjanje. V tem imenu je torej izražena odrešilna odločitev in izbira, po zaslugi katere angeli vidijo obličje Očeta, ki je v nebesih.

Drugi je Gabriel. Ta angel je povezan predvsem s skrivnostjo učlovečenja Božjega Sina. Njegovo ime pomeni: Bog je moja moč ali Božja sila, kakor da bi hoteli reči, da je na vrhuncu stvarjenja učlovečenje najbolj vzvišeno znamenje vsemogočnega Očeta. Je angel za vse, ki častijo Svetega Duha. Tudi tisti, ki so v hudem duhovnem in telesnem trpljenju, naj se obračajo nanj. Je tudi priprošnjik za prisrčno ljubezen do Božje Matere.

Slednjič se tretji nadangel imenuje Rafael. Rafa-el pomeni Bog zdravi. Spoznati se je dal v starozavezni zgodbi o Tobiju, ki je zelo pomenljiva glede tega, kako se angelom v varstvo izročajo Božji otroci, ki vselej še kako potrebujejo obrambo, skrb in zaščito. Je pomočnik v stiskah, zavetnik spovednikov in spovedancev. Kdor ga zvesto časti, bo imel vedno dobre duhovne voditelje. Tudi zakonci naj ne pozabljajo nanj.

Ko razmišljamo o tem, odkrivamo, da so vsi trije angeli, Mihael, Gabriel, Rafael udeleženi pri varovanju ljudi, da jih privedejo na pot večnega življenja, zato jih lahko tudi mi kličemo na pomoč. Kakor to delamo pri svojem angelu varuhu. Da, misel na angele in njihovo češčenje nam pomagata, da se približamo trikrat svetemu in nevidnemu Bogu. In skupaj z njimi ga bomo videli tudi mi iz obličja v obličje v nebeškem kraljestvu (sv. Janez Pavel II, Magnificat, sept 2020, 350–351; Božje okolje leto 45, št. 4, 18).

»Angel je najbolj zgodaj ustvarjena Božja stvar. Njegovo bitje je silna moč. Če se prikaže človeku, se njegova prva beseda glasi: Ne boj se! – kar pomeni toliko kot trditev, da on sam daje moč … Med Bogom in njim vlada soglasje v tem, da angel skrbi za to, kar je svetega v človeku, ki mu je izročen od Boga; in angel čuva to sveto skozi zablodelost, trpljenje in smrt.«

(Romano Guardini)

[1] »Mnoge pubertetniške reakcije so namreč preproste in naravne oblike  ›sranja‹, ki nam s poslavljanjem od otroštva in vstopom v mladostniško odraščanje povzročajo skrbi in zapirajo pogled v intimo mladostnika. Pri tem za starše ni metod, s katerimi bi popolnoma ohranili ta vpogled. Če so pri tem uspešni, otrokom prej škodujejo kot koristijo. Pomembna in naravna razsežnost individualizacije v obdobju mladostniškega odraščanja je namreč prav v tem, da se želijo osamosvojiti in si tudi od staršev ne pustijo gledati v dušo.« (Gerjolj 2009, 322)

Spremstvo angela, detajl freske v eni od cerkva na Notranjskem, foto: Lojze Mušič

Reference:

  • Božje okolje, leto 45, št. 4, str. 18–19.
  • Gerjolj, Stanko. 2009. Živeti, delati, ljubiti: pedagoška in psihološka interpretacija bibličnih pripovedi. Celje: Mohorjeva družba.;
  • Magnificat, september 2020, letnik 7, št. 9, str. 350–351.
  • Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. (1997). Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije.
  • Vesel Mušič, Polona. 2014. Tobija, Sara in angel Rafael – o poročni ljubezni in botrstvu. Ljubljana: Salve.

Ljubljana, 29. september   2020                                            Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com  

Asset 4@3x

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič