figulus - božja beseda

17. SREČANJE, 5. in 7. januar 2021

ODLOMEK: Mt 2,1–12 Obisk modrih in Mih 5,1–4 Mesija pride iz Betlehema

KORAKI metode Figulus:

  1. MOLITEV K SVETEMU DUHU
  2. BRANJE ODLOMKA (počasi, tako da lahko spremljamo dogajanje),
  3. OBNOVA BESEDILA (s preprostimi besedami obnovimo slišani odlomek),
  4. PREMIŠLJEVANJE OZ. MEDITACIJA (ob vprašanjih kot otroci, ki vedoželjno sprašujejo Boga; ko utihnejo naša vprašanja, se učimo prepoznavati vzgibe Svetega Duha),
  5. TIHA MOLITEV (obrnemo se k Jezusu in mu v tišini, v srcu izpovemo kratko molitev – to, kar smo na podlagi besedila odkrili, kar nas čudi, veseli …),
  6. PODELITEV Z DRUGIMI ČLANI SKUPINE (svoja spoznanja – kolikor kdo želi – delimo z drugimi),
  7. GLASNA MOLITEV (na podlagi spoznanj in prošenj se obrnemo k Bogu),
  8. MOLIMO DRUG ZA DRUGEGA (molitev, ki se odpre iz izkušnje živega srečanja z Gospodom).
40
foto: splet

VPRAŠANJA za pomoč pri meditaciji

Ignacijanska kontemplacija, navodilo:

Priporočim se Svetemu Duhu. S pomočjo domišljije kratko pogledam kraj dogodka. Gledam osebe, ki so v odlomku, poslušam, kaj govorijo, opazujem, kaj delajo … Gledam tudi sebe, kako sem navzoč/a v dogodku kot udeleženec/ka. O vsem, kar sem prebral/a in kar se me je dotaknilo, premišljujem. Opazujem, kje in kako se dotika mojih misli, občutij, konkretnega življenja, kako razodeva Gospodovo obličje ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

  1. Pred modrimi je šla zvezda, ki jim je kazala pot in so se je zelo razveselili. Ali imam tudi jaz kakšno zvezdo – katere zvezde meni kažejo pot in ali sem tudi jaz komu zvezda?
  2. »Padli so predenj in ga počastili« – češčenje, je naša temeljna duhovna drža, ki prinaša veselje. Kaj iz praznovanja letošnjih božičnih praznikov se me je najbolj dotaknilo (kakšen utrinek)?
  3. Zakaj so šli modri domov po drugi poti, kaj to pomeni zame, za nas?
  4. Bistveno sporočilo odlomka?

NEKAJ BISTVENIH POUDARKOV

Splošno o odlomku

Dogodek obiska Modrih želi razglasiti pomen učlovečenja in odrešenja, ki ga prinaša Jezus Kristus. Modri so v daljni deželi opazovali nebesne pojave in odkrili zvezdo, ki jih je pripeljala v Izrael. Evangelist ne poroča o njihovem številu, imenih, pokaže le, da niso bili Judje in niso poznali Svetega pisma. V Jeruzalemu so se pri kralju Herodu pozanimali, kje naj bi bil rojen mesijanski kralj. Herod se je vznemiril, ko so mu svetopisemski poznavalci povedali, da je kraj rojstva tega kralja Davidovo mesto Betlehem. Modri so šli v Betlehem in našli družino z novorojenim Odrešenikom. Počastili so ga v imenu vsega človeštva in se veseli vrnili v svojo deželo. Otrok Jezus pa je kmalu zatem postal begunec in doživel zavračanje, ki ga bo spremljalo vse življenje. Na križu bo razpel roke in pripravil odrešenje za vse ljudi.

Gospodovo razglašenje pomeni, da se nam je Jezus razodel, da smo ga mogli spoznati. Slavimo to, da se Jezus želi dati spoznati vsem ljudem, da bi jih napolnil s svojo lučjo. Vsa Jezusova lepota pa je delo Svetega Duha, zato Jezusa ne moremo spoznati in občudovati, če se ne pustimo razsvetliti Svetemu Duhu in če mu ne pustimo, da bi nas spremenil. Duh je napolnjeval človeško srce Jezusa od njegovega spočetja naprej in pozna vse skrivnosti Gospodovega srca. Prosimo Svetega Duha, naj nam pomaga spoznati Jezusa v globino, da bi ga ljubili z vsem svojim bitjem. Prosimo ga tudi, naj nas v življenju in delovanju vedno bolj upodablja po Jezusu.

V dneh kralja Heroda …

Herod (gr. heroides – potomec junakov) je bil samo na pol Jud. Njegov oče Antipater je bil Idumejec (Ezavovi potomci) in dvorni upravitelj Janeza Hirkana II (63–40 pr. Kr.), mati Kipros pa Arabka. L. 40 ga je rimski senat imenoval za kralja v Judeji. V resnici je bil samo »kraljev tovariš« (socius regis), vendar se je doma obnašal kot pravi kralj. Bil je zelo sposoben vladar (meje Palestine je razširil do meja, ki jih je imela v Salomonovem času), vendar prežet s helenistično miselnostjo. Znal je pridobiti naklonjenost Judov, ljudi je znal navdušiti. Bil je rojen za vladarja. Že po zunanji postavi je prevladoval nad drugimi. Bil je zdrave, čvrste narave in bistrega duha, telesno odporen, izvrsten jezdec, spreten lovec, odličen strelec. Navduševal se je nad napredno grško miselnostjo in spretno pazil, da ni z njeno pogansko usmerjenostjo odbijal vernega judovskega naroda. Doma se je delal pobožnega, v tujini pa je celo zidal templje rimskim bogovom na čast, saj je bil Rimljanom do konca vdan in je imel v njem Rim najbolj zanesljivega branitelja cesarstva na vzhodu. Velika iznajdljivost, spretnost in sposobnost so ga silile navzgor.

Moč svojega kraljestva je kazal s tem, da je veliko gradil: sebi je sezidal palačo na Sionu, ki se je lesketala v zlatu in marmorju, popravil je mestno obzidje, vodovod in trdnjavo pri Jafskih vratih … pozidal je cela mesta, npr. mesto Cezarejo, najpomembnejša pa je bila prezidava templja, ki je bil znova posvečen leta 10 pr. Kr. Za gradnje je potreboval veliko denarja. Prav tako tudi za razkošno življenje na dvoru, zato je ljudem nalagal davke in jih neusmiljeno izterjeval. Ker pa je bil v deželi mir, je vladala blaginja, zato ljudje teže davkov niso preveč čutili.

Kraljestvo je tudi notranje utrjeval. Vso oblast je imel v rokah pretežno sam. Veliki zbor ali sinedrij, ki je bilo vrhovno upravno telo v deželi – neke vrste narodna skupščina, je bil praktično brez moči. Njegove predsednike, velike duhovnike, je odstavljal po mili volji, kar je bilo po Mojzesovi postavi. Kljub veliki moči pa je bil stalno v strahu za oblast. Po vsem kraljestvu je imel razpredeno mrežo vohunov, tako da je v kali zatrl vsako misel na upor. V tem pogledu je bil nezaupljiv celo do svoje družine, ki je bila velika, saj je imel deset žena, tako judovske kot poganske narodnosti. V strahu za prestol je v devetih letih pokončal ves makabejski rod, tudi starega Hirkana II.

Bil je velik tiran. Če je slutil zaroto, je neusmiljeno moril, celo v svoji družini. Zaradi suma vpletenosti v zaroto je ubil svojo ženo Mariame, sinove Antipatra, Aleksandra, Aristobula, strica Jožefa in druge. Ob toliko zločinih nad vplivnimi ljudmi – nad umišljenimi ali možnimi nasprotniki, ni čudno, če je dal pomoriti dečke v Betlehemu in okolici, ker je menil, da je med njimi tekmec za njegov prestol. Vse to je ljudem pognalo strah v kosti in bali so se njegove nepreračunljivosti. Iz bojazni za prestol je rad ugotavljal javno mnenje in nenehno tehtal politični položaj. Ko je nekoč preoblečen vprašal moža, kaj mislijo ljudje o njem, mu je rekel, da so še ptice policaji. Čeprav je njegovo vladanje prineslo v deželo blagostanje, so ljudje živeli v strahu in nenehnem trepetanju ob tako očitnem kršenju človekovih pravic. O Herodu židovski zgodovinar Jožef Klausner pravi: »Za Herodovo kraljevanje je značilno množično prelivanje krvi. Ropanje je bilo domala uzakonjeno in ljudi so bremenili težki davki. Preziral je postavo in kruto zatiral politične nasprotnike. Podložnike je oropal svobode in široko razpredel vohunsko mrežo, da je lahko v kali zatrl vsak poskus uveljavljanja osnovnih človekovih pravic. Medtem ko se je sam z dvorom predajal nezmernosti v jedi in pijači, sta med ljudmi naraščala beda in vedno večji strah pred nasiljem.«

Od tod je razumljivo, da se je prestrašil modrih z Vzhoda, ki so poizvedovali po Jezusu – novorojenem judovskem kralju, da bi se mu poklonili. »Ko je kralj Herod to slišal, se je prestrašil in ves Jeruzalem z njim« (v. 3). Zato tudi njegovo zvito poizvedovanje po Jezusu (v. 4 do 8).

Modri z Vzhoda

Modri z Vzhoda … (izv. magos) – beseda je perzijskega izvora in označuje ljudi, ki so imeli izjemne, tudi čarovniške sposobnosti. V svetopisemskem izročilu se tako imenujejo ljudje, ki so se ukvarjali z astronomijo (zvezdoznanstvom) in ljudje, ki so iz gibanja zvezd napovedovali prihodnost (astrologija). Beseda kaže na izobražene ljudi. Evangelist ni zapisal imen, a ljudstvo jih je krstilo: Gašper, Miha, Boltežar. Evangelist je zapisal, da so bili »modri«, a ljudstvu je bilo to premalo in so rekli, da so bili kralji. Za kralje jih je torej naredilo poznejše izročilo, najbrž zato, ker so jih povezovali s psalmistovimi besedami: »Kralji iz Tarza in otokov bodo dajali darila, kralji Arabcev in iz Sabe bodo prinašali darove.« (Ps 72,10)

Evangelist ne pove natančno, od kod so prišli modri. Ker je bil za svetopisemskega človeka Vzhod vse, kar je bilo vzhodno od Jordana in Mrtvega morja, je bil Vzhod lahko bližnja Jordanija, morda Arabija, ali daljna Mezopotamija oz. Perzija. Ker pravi Herodot (Zgodovina I 96, 101), da so se Medijci v Perziji delili v šest rodov in da se je eden od njih imenoval magi, je popolnoma mogoče, da so prišli iz Perzije. Modri so bili potem perzijski duhovniki, posebno nosilci Zaratustrovih verskih reform.                                                                                                                                                                                 

Zvezda

Nočno nebo nas očara. Predstavlja skrite skrivnosti, ki jih v celoti razume le Bog. Vsake toliko časa pa se na njem zgodi nekaj, kar razkrije, kako čudovito in nepojmljivo je v resnici. Eden takih dogodkov je pred več kot 2000 leti naznanil Jezusovo rojstvo. V starodavnih časih so verjeli, da znamenja na nebu napovedujejo dobre ali slabe stvari, med njimi tudi rojstva kraljev in pomembnih osebnosti. Ko se je znamenje pojavilo na nebu, so odšli raziskovat. Nihče dejansko ne ve, od kje so prišli modri, učenjaki pa verjamejo, da so bili iz Perzije. Na tem območju je veliko ljudi opazovalo nebo in iskalo znake.

Kaj so modri v resnici videli, ko pravi Matej, da so videli, da je vzšla njegova zvezda, je težko reči. Ali so videli nebesni sij, komet, »novo« – pojav, ko zvezda naenkrat močno zažari, konstelacijo Jupitra in Saturna, ko se vsakih 257/58 let tako približata, da tvorita znamenje ribe? Ena od teorij pravi, da ko gresta dva planeta ali planet in zvezda zelo tesno drug mimo drugega, je to s prostim očesom videti kot velika svetla krogla na nočnem nebu. Nek nemški astronom trdi, da je bila zvezda repatica, ki je modre pripeljala k Jezusu, izjemno redka povezava treh planetov: Jupitra, Saturna in Venere. Najbrž gre za skrivnostno govorico, katere pomen počasi prepoznavamo. Novejša rokopisna odkritja nam jo omogočajo razumeti. Če pravi Jožef Flavij, da je v letu, ko je padel Jeruzalem, obstala zvezda nad mestom in nad njim žarela vse leto (Jud. Vojna VI, 289), je najbrž s tem hotel reči, da bo Bog tudi v času narodnega zloma skrbel za svoje ljudstvo in luč nad mestom zagotavlja njegovo rešitev. Tako je tudi Matej na svoj način povedal, da je Bog sam privedel modre k Jezusu.

  1. decembra 2020 sta se Jupiter in Saturn znova tesno približala in ustvarila prvo “božično zvezdo” po 800 letih. To je ustvarilo čudovito atrakcijo na nočnem nebu.Jezus ponovno prihaja in spet nam prinaša upanje.

Mihejeva prerokba

Modri so našli cilj, ki jim ga je osvetlila zvezda in ga je napovedovala prerokba. Prispeli so in vstopili. Naredili so korak k bližnjemu, v njegovo okolje, v njegov svet, v intimo. Več kot to, vstopili so v svet Jezusa, v odnos z Njim; v Njegovo hišo. To je tisti hlevček, ki ga tako skrbno oblikujemo v jaslicah.

Mihejeva prerokba ni dokaz, da je bil Jezus rojen v Betlehemu. Takrat je prevladovalo prepričanje, da se bo Mesija pojavil nenadoma kot odrasel moški (Jn 7,27). Mateja je ravno dejstvo, da je bil Jezus rojen v Betlehemu, napotilo k razmišljanju Mihejeve prerokbe. Z njo je potrdil, da je Jezus res Davidov sin, ker je bil rojen v kraju, kjer ima Davidov rod korenine. Za Miheja je značilna vera v uresničevanje obljub Davidu: zagotovilo, da se bo iz veličastnega rodu rodil vladar, ki bo namesto nezmožnih in nesposobnih vladarjev združil kraljestvo in ga vodil na enak način, kakor Bog sam (Mih 5,1–4).   

Darovi

Darovi pomenijo: zlato – da je Jezus kralj; kadilo – da je Bog; mira – da je trpeči Odrešenik. Padli so predenj in ga počastili – češčenje je naša temeljna duhovna drža, iz katere izvira veselje, ljubezen, upanje. Modri ne pridejo, da bi jemali, temveč darovali. Poglejmo si pomen njihovih daril. Razlagalec Svetega pisma, Silvano Fausti, pravi, da modri odprejo svoje srce in darujejo, kar le-to vsebuje. V srcu človeka so torej zlato, kadilo in mira. Zlato je vidna plat bogastva, ki ga nekdo ima. Nevidno in dišeče kadilo, predstavlja tisto dimenzijo človeka, ki je zavita v svet želja, hrepenenj in upanja. Mira pa je mazivo, ki celi rane ter varuje pred pokvarljivostjo. S tem predstavlja človekovo ranjenost in potrebo po zaščiti.

»Evangelist ni zapisal, koliko je bilo kraljev, a ljudstvo je odločilo, da so bili trije – ker so prinesli tri darila: zlata, kadila in mire. Zlata – ker je Novorojeni Kralj. Kadila – ker je Novorojeni Bog. In mire – ker bo Novorojeni umrl za ljudi, ki jim je Kralj in Bog. Tudi mi … prav nič kraljevski … le redko modri … darujmo Novorojenemu! Zlata: svoje najdragocenejše. Kadila: vse prijetno in dišeče. In mire: vse, kar je grenkega in bridkega« (Čušin 2021).

Druga pot

Druga pot zemljepisno ni nič bolj znana kot prva, zato ima oznaka lahko globlji pomen. Jezus ni prišel samo za Jude, temveč tudi za druge. Kakor je Matej z rodovnikom pokazal, da prihaja Jezus iz judovskega naroda, ker je Abrahamov potomec, tako je z obiskom modrih pokazal, da je poslan tudi drugim narodom (Gospodovo razglašenje). Srečanje z Lučjo pa spreminja tudi naša življenja, da se vračamo po drugi poti.                                                                                                                                                           Modri so sledili zvezdi, ker so iskali lepoto. Gospodova obljuba, ki pravi: iščite in našli boste (Mt 7,7–8), se je izpolnila. Modri so našli Lepoto, pred njo pokleknili, jo sprejeli in z njo v srcu hodili naprej.

Duhovnik Simon Potnik piše v reviji Magnificat leta 2020 takole: »Vsak po svoje so se podali na pot, modri, se morda že na poti srečali ali šele tik pred ciljem. Istim ciljem. Iskali so Smisel, Resnico, Življenje, Boga. Našli pa Dete, položeno v jasli. Ravno pravi čas. In če so ujeli še pravi čas, pravi trenutek, gotovo podoba ali odgovor na prvi pogled ni bil pravi. Na poljanah, med pastirji … višji smisel, odgovor na življenjska vprašanja, večna modrost? Pa se je pokazalo, da se je še enkrat razodel načrt Božje milosti. Postali so del sporočila, ki se je začelo že davno prej, ob prvi iskri: Bodi svetloba! Ob pravem času so na pravem mestu uzrli to iskro, ki je postajala požar časa, da ga použije. V Njem se steka vsa preteklost in vsa prihodnost. Mnogo motivov jih je pripeljalo do Deteta, Novorojenega, Stvarnika, Avtorja časa. Kaj vse bi ga radi povprašali, prosili. Pa so le padli predenj in ga počastili.

Današnji svet, današnji čas, ki se ti mudi in nimaš časa, imaš pa mnogo vprašanj in predlogov in prošenj! Preprosto padi predenj in ga počasti! Razglašaj ga in bodi iskra stvarjenja danes! Ko ga srečaš, se nikoli več ne vračaj po isti poti!«

foto: splet

Reference:

  • Rozman, France. 1995. Razloženi evangeliji, Ljubljana: DZS, str. 125–127.
  • Rozman, France. 1989. Božič po Lukovem evangeliju, Ljubljana: DZS.
  • Magnificat, 6. januar 2020, str. 87, 88 in 94 (Potnik); Magnificat, 6. januar 2021, 90 (Čušin).
  • Fernandez, Victor Manuel. 2015. Pet minut s Svetim Duhom. Kratka razmišljanja za vsak dan.
  • https://www.iskreni.net/pozor-21-decembra-opazujte-bozicno zvezdo/?vgo_ee=pJd%2BW2NfI7Yss49XTp5D5jpxdzkQNl9LgdxZ9pnzLRY%3D

Ljubljana, 5. in 7. januar 2021                                                               Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com

Asset 4@3x

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič