figulus - božja beseda

5. SREČANJE, 6. oktober 2020

ODLOMEK: Mr 7,31–37, Efeta (efata) – odpri se

KORAKI metode Figulus:

  1. MOLITEV K SVETEMU DUHU
  2. BRANJE ODLOMKA (počasi, tako da lahko spremljamo dogajanje),
  3. OBNOVA BESEDILA (s preprostimi besedami obnovimo slišani odlomek),
  4. PREMIŠLJEVANJE OZ. MEDITACIJA (ob vprašanjih kot otroci, ki vedoželjno sprašujejo Boga; ko utihnejo naša vprašanja, se učimo prepoznavati vzgibe Svetega Duha),
  5. TIHA MOLITEV (obrnemo se k Jezusu in mu v tišini, v srcu izpovemo kratko molitev – to, kar smo na podlagi besedila odkrili, kar nas čudi, veseli …),
  6. PODELITEV Z DRUGIMI ČLANI SKUPINE (svoja spoznanja – kolikor kdo želi – delimo z drugimi),
  7. GLASNA MOLITEV (na podlagi spoznanj in prošenj se obrnemo k Bogu),
  8. MOLIMO DRUG ZA DRUGEGA (molitev, ki se odpre iz izkušnje živega srečanja z Gospodom).
foto : Lojze Mušič

VPRAŠANJA za pomoč pri meditaciji

S pomočjo domišljije kratko pogledam kraj dogodka. Z očmi domišljije gledam osebe, s sluhom sprejemam, kar govorijo, s tipom se dotaknem … Gledam tudi sebe, kako sem navzoč/a v dogodku kot udeleženec/ka. O vsem, kar sem prebral/a in kar se me je dotaknilo, premišljujem. Opazujem, kje in kako se dotika mojih misli, občutij, konkretnega življenja, kako razodeva Gospodovo obličje ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

    1. Kako doživljam pomoč Jezusa gluhonememu na tako stvaren način (položil prste v ušesa, pljunil, se dotaknil jezika …)?
    2. Pomen besede (govorjene, pisane, izrečene …) in Besede (Božje besede, druge Božje osebe …) v mojem življenju?
    3. Kaj je na meni zaprtega, kar lahko Jezus odpre?
    4. Bistveno sporočilo odlomka.

NEKAJ MISLI OB ODLOMKU

  • Ta čudež ima zgradbo krstnega eksorcizma v rabi od starodavne Cerkve do današnjih dni. Kot vsi čudeži tudi ta, še izrecneje kot drugi, pomeni to, kar želi Gospod narediti v vsakem poslušalcu. Mi vsi smo izbirno gluhi za njegovo besedo. Ker smo ustvarjena bitja, dajemo to, kar prejemamo in govorimo to, kar smo slišali. Jezus je zdravnik, ki nam je prišel povrnit sposobnost poslušanja in dialoga z njim.

    Prizadeti je bil gluh, ni pa bil nem, temveč je le težko govoril, imel je govorno napako, morda je jecljal. Tak človek je nehote tudi duševno prizadet – ker težko in spačeno govori, se mu ljudje ozkega obzorja lahko posmehujejo, to pa ga duševno prizadene.

    Jezus ga je vzel od množice vstran, s čimer se je približal ravnanju takratnih čudodelnikov, ki so delali na samem, da je ostalo njihovo dejanje skrito. Jezus mu je položil prste v ušesa in nato položil roko nanj, kar je bilo znamenje njegove učinkovite moči.

    Tako Judje kot Grki so uporabljali pri zdravljenju raznih bolezni slino. Pri Judih je bilo posebno razširjeno prepričanje, da je slina dobro zdravilo za očesne bolezni (prim. 8,23; Jn 9,6). Čudež sam je Jezus naredil drugače, kot so čarali judovski ali grški čarovniki. Jezus je pogledal v nebo in zavzdihnil. Globoko zajeti sapo je takrat pomenilo dejanje, s katerim se je prerok ali čudodelec pripravil na prikaz svoje moči navzven. S tem je naznačil nekakšen vdor nadnaravne moči vase. Pri Jezusu to pomeni, da Bog čudežno deluje po njem. Čudež se je zgodil, ko je Jezus spregovoril »efeta«, besedo, ki je veljala bolnemu človeku v celoti – Jezus je ozdravil celotnega človeka, telesno in duhovno.

    Izraz »gladko govoril« pomeni, da ni samo normalno govoril, temveč da je doživel ob čudežu duhovni preporod in je prav govoril o Jezusu. Čudež mu ni dal samo telesno zdravje, temveč je ozdravljeni tudi razumel, kaj se je zgodilo z njim, in to je v njem porodilo vero v Jezusa (Rozman, 1995, 359).

    • Tir, Sidon, Deseteromestje

    Smo na poganskem področju. Predstavljam si pot, ki vodi iz Tira do jezera, skozi Deseteromestje, v poganski deželi. Marko poudarja privilegij oddaljenih. Ljubezen lahko sprejme samo, kdor je ne zasluži. Bogu se ne približamo na višku svoje popolnosti, temveč v svojih področjih nezvestobe. Prostor vere je naša nevera.

    • So mu privedli … sam ne more iti k Jezusu, ker ni mogel slišati govorjenja o njem, pripeljejo ga drugi.
    • gluhega … vsak človek je od začetka gluh za Božjo besedo. Prisluhne satanovi laži, ki ga je zaprla v samega sebe ter ga odrezala od izvira žive vode (Jer 2,13). Gluh v grščini pomeni tudi »bebast, neumen«; človek, ki ne razume Božje besede, ostane bebast in poneumljen.
    • ki je tudi težko govoril … kdor ne posluša, ni zmožen govoriti, momlja in stoka neartikulirane zvoke, manjka mu slišana beseda. Polni izraz vere je dialog z Gospodom. Poslušati ga in mu odgovoriti, je naše posebno življenje ljudi, ustvarjenih po njegovi podobi in sličnosti. Nezvesti, gluhi in nemi – to je izhodišče vere, privilegiran prostor, kjer je lahko podarjena.
    • in ga prosili … gluhi ga ne more prositi, zato je pred Bogom velika naša odgovornost do vseh ljudi, ki so še vedno gluhi.
    • da bi položil roko nanj … pomeni rešilno povezanost z Jezusom, končni cilj vere. Položiti roke na nekoga drugega pomeni prenesti nanj svoje sposobnosti in moči.
    • Vzel ga je k sebi, stran od množice … To je prvo Gospodovo dejanje; kot je ponesel Izraela iz Egipta, tako pelje vsakega iz dežele njegove sužnosti. Eksodus in tišina, pogoja za poslušanje, sta prva etapa poti vere. Najtežji izhod je tisti iz lastnega jaza, najtežja tišina je utišanje lastnih skrbi.
    • mu položil prste v ušesa … Tega občutljivega posega ne naredi s celotno roko ali z dlanjo, ampak s prsti, kot umetnik. V tišini in v puščavi Gospod dela za nas s svojo besedo in počasi oblikuje naše pravo obličje po podobi Sina. Poslušanje je druga etapa poti vere – stalno in potrpežljivo poslušanje, ki nas preoblikuje. Kdor izpoveduje krščansko vero, je po poklicu poslušalec Jezusa. V tolažbo je, kadar v cerkvah namesto toliko človeških besed, slišimo krožiti v preprostosti in svežini Božjo besedo.
    • pljunil in se dotaknil njegovega jezika … Slina je simbol Duha. Gospodova beseda, ki je postala kruh, ima v sebi Duha, ki daje življenje. Med poslušanjem in delovanjem stoji dar Duha, ki daje moč, da storimo to, kar smo razumeli. To je tretja etapa poti vere, vezana na poslušanje v molitvi.
    • Ozrl se je proti nebu … Jezus dvigne pogled, kot v dogodkih s hlebi. Dar Duha namreč prihaja od kruha, iz njegove ljubezni, ki daje življenje, da bi postala naše življenje.
    • zaječal … dati nam novo srce, ga stane življenja; ta vzdih napoveduje močan krik s križa (15,34.37).
    • Efata (efeta), to je: Odpri se! … upor, ki ga je treba premagati, so neprehodna vrata našega kamnitega srca, zaprtega v strahu in nezaupanju. A, če je velik naš upor, je še večja njegova moč. Učinkovita beseda odpre naše srce, da omogoči vstop Gospodove luči.
    • In takoj so se mu odprla ušesa … njegovo ječanje – beseda s križa – je zmožno premagati vsako zaprtost in nas ozdraviti gluhosti.
    • Razvezala se je vez njegovega jezika … nekdo je nem, ker je gluh, če posluša, lahko govor. Naš dialog je sad poslušanja.
    • In je pravilno govoril … gluhonemi postane nekdo, ki sliši in odgovarja, sposoben je odnosa. Vera vzpostavlja povezanost z njim kot oseba z osebo, prijatelj s prijateljem.
    • Jim je naročil, naj tega nikomur ne povedo, toda … Jezusova skrivnost se zdaj začenja razkrivati. Razglašajo jo ozdravljeni gluhi in slepi. Zakrita ostaja samo tistim, ki še ne razumejo, da so gluhi in slepi in se ne pustijo ozdraviti.
    • Vse dela lepo, gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo … Jezus je Gospod, Bog Stvarnik, ki je naredil lepe (dobre) vse stvari. Kadar človek posluša svojega Gospoda in mu odgovori, vse stvarstvo ponovno postane lepo. Rodi se novi svet, kot si ga je Bog zamislil od začetka. Jezus je Kristus, Odrešenik, naše upanje, ki nas dela nove ljudi, končno sposobne poslušati in odgovoriti (Fausti 2005, 191–194).

    »Dotakni se, Gospod, mojih ušes, naredi, da bom poslušal Tvojo besedo. Dotakni se s slino mojega jezika, daj mi svojega Duha, da bom znal poslušati in odgovoriti Tebi. Premagaj v meni vsa upiranja, ki me delajo gluhega za Tvoj klic …«

foto: Polona Vesel Mušič

Reference:

  • Fausti, Silvano. 2005. Zapomni si in pripoveduj evangelij; Markova pripovedna kateheza. Celje, Mohorjeva družba, 191–194.
  • Rozman, France. 1995. Razloženi evangeliji, Ljubljana: DZS, str. 359.

Ljubljana, 6. oktober   2020                                            Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com  

Asset 4@3x

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič