figulus - božja beseda

22. SREČANJE, 9. in 11. februar 2021

ODLOMEK: Jn 2,1–12 Svatba v galilejski Kani

KORAKI metode Figulus:

  1. MOLITEV K SVETEMU DUHU
  2. BRANJE ODLOMKA (počasi, tako da lahko spremljamo dogajanje),
  3. OBNOVA BESEDILA (s preprostimi besedami obnovimo slišani odlomek),
  4. PREMIŠLJEVANJE OZ. MEDITACIJA (ob vprašanjih kot otroci, ki vedoželjno sprašujejo Boga; ko utihnejo naša vprašanja, se učimo prepoznavati vzgibe Svetega Duha),
  5. TIHA MOLITEV (obrnemo se k Jezusu in mu v tišini, v srcu izpovemo kratko molitev – to, kar smo na podlagi besedila odkrili, kar nas čudi, veseli …),
  6. PODELITEV Z DRUGIMI ČLANI SKUPINE (svoja spoznanja – kolikor kdo želi – delimo z drugimi),
  7. GLASNA MOLITEV (na podlagi spoznanj in prošenj se obrnemo k Bogu),
  8. MOLIMO DRUG ZA DRUGEGA (molitev, ki se odpre iz izkušnje živega srečanja z Gospodom).
20200307_132859

VPRAŠANJA za pomoč pri meditaciji

Priporočim se Svetemu Duhu. S pomočjo domišljije kratko pogledam kraj dogodka. Z očmi domišljije gledam osebe, s sluhom sprejemam, kar govorijo, s tipom se dotaknem … Gledam sebe, kako sem navzoč/a v dogodku kot udeleženec/ka. O vsem, kar se me je dotaknilo, premišljujem.

  1. Kako odmeva v meni stavek (kako slišim Jezusa, s kakšnim tonom glasu govori): »Kaj imam s teboj, žena, moja ura še ni prišla.«
  2. Zakaj je Marija rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite«?
  3. Kako jaz izražam svoje zaupanje Jezusu?
  4. Kje vse sam sodelujem z Gospodom – pripravljam možnosti, dobra dela, molitve … (»polnim vrče z vodo«), da spremeni »vodo« v »vino«?
  5. Bistveno sporočilo odlomka.

NEKAJ MISLI OB ODLOMKU

O svatbi v galilejski Kani beremo v Janezovem evangeliju (Jn 2,1–11).  Jezus čudežev ali znamenj, kot jih imenuje evangelist Janez, ni delal zato, da bi zbujal občudovanje, ampak da bi razodel Očetovo ljubezen. In prvo takšno čudežno znamenje je naredil na svatbi v galilejski Kani. Gre za neke vrste vhodna vrata, v katera so vrezane besede in izrazi, ki osvetljujejo vso Kristusovo skrivnost in srce učencev odpirajo za vero. Jezus je že imel nekaj učencev in na začetku Janezovega evangelija srečamo opis dogodka v Kani galilejski, kamor so bili povabljeni Jezus, njegova mati in njegovi učenci in kjer Jezus vpričo vseh prvič razodene svojo slavo.

  • Tretji dan …

Časovni prislov »tretji dan« ima teološki pomen in kaže na veliko noč, saj je Jezus svojo slavo najbolj razodel prav na veliko noč. Izraz tretji dan je zato za prve kristjane (in tudi za nas) drugi izraz za veliko noč. Jezus je takrat začel razodevati svojo božansko moč, ki je v učencih prebudila vero vanj.

  • Je bila svatba v galilejski Kani …

Dostojevski ima v romanu Bratje Karamazovi tudi poglavje z naslovom Galilejska Kana, kjer razmišlja podobno: »Oh ta čudež, oh ta ljubi čudež! Ne nesrečo, ampak človeško veselje je obiskal Kristus, ko je prvič naredil čudež, človeškemu veselju je pomagal … kdor ljubi ljudi, ljubi tudi njihovo veselje … brez veselja se ne da živeti.« …[1]

Jezus je bil povabljen na poroko, kar pomeni, da se ni izogibal veselih dogodkov. Toda tam ni šlo vse gladko. Marija prva opazi zadrego in hoče pomagati, ker je v njej velika ljubezen, ki je potrpežljiva … je tu vedno za druge. Prvi vtis je, kot da Jezus noče ničesar slišati. Pristopi pa popolnoma drugače, kot pričakujejo – nimajo vina, on pa pravi, naj napolnijo vrče z vodo. Gre za simbol – vino predstavlja ljubezen in Marija to opazi, ker je v njej resnična ljubezen. In zadrego lahko reši le Jezus – ki je Ljubezen. Če vino predstavlja ljubezen, pa je voda znamenje za najbolj osnovno stvar, ki pa jo mi lahko prispevamo – to, kar jaz lahko naredim po svojim najboljših močeh, kar zmorem, kar lahko naredim in v to potem povabim Gospoda, da potem On ta moja človeška prizadevanja spremeni v vino. Tista ljubezen, ki prihaja od Boga, nikoli ne mine, ker je Bog ljubezen. Naša človeška ljubezen mine, ker je vse človeško minljivo, če pa mi zajemamo iz tega Božjega izvira in vedno znova povabimo Gospoda, ki je ljubezen, naj bo med nami, potem ta moja ljubezen, ne bo nikoli minila. Če torej prispevamo svojo »vodo« in povabimo Gospoda, resnične ljubezni ne bo zmanjkalo. Če sprejemamo to, kar nam Gospod daje, to svojo vodo, bo Gospod to blagoslavljal in spreminjal v svoje vino, v resnično ljubezen.

  • Jezusova mati je bila tam …

Če je bila pri Judih povabljena na svatbo mati, je bil vedno povabljen tudi njen najstarejši sin, če ni bilo več očeta. In ker so bili z Jezusom povabljeni tudi njegovi učenci, je bil že znan kot rabbi, ki je imel učence.

Jezusova mati je bila »tam«. Konkretno je to Galilejska Kana. A v tej kratki besedi je skrito še veliko več. Marija je bila vedno »tam« – tam, kjer je morala biti, kjer je bila potrebna. Bila je »tam«, v Nazaretu ob angelovem prihodu; bila je »tam«, v Betlehemu ob Jezusovem rojstvu, da se je izpolnila prerokba; bila je »tam«, v templju, da so se srečali s starčkom Simeonom in prerokinjo Ano, in spet je bila »tam«, ko je bila na begu v Egipt; in bila je »tam«, v Jeruzalemu, ko je Jezusa našla v »Očetovi hiši« … in nenazadnje je bila »tam«, pod križem na Kalvariji, in kasneje z učenci v binkoštni dvorani … je še vedno »tam«, kjer mora biti, tudi v času Cerkve. A ne gre toliko za določen kraj, čeprav tudi; bolj gre za to, da je »tam«, vedno v živem in odprtem odnosu in dialogu z Bogom in vedno pripravljena reči: »Zgodi se mi po tvoji besedi!« To je tisti celostni »tam«. Hkrati pa nam to sporoča še eno pomembno sporočilo, da se zlo in greh pričneta takrat, ko nisem »tam«, kjer bi moral biti. Kot David ni bil tam, kjer so bili drugi vojaki – na bojnem polju –, ampak je ostal doma: in se je pričelo s poležavanjem in poželenjem … ter končalo z ubojem.

  • Jezus in njegovi učenci …

Na začetku evangeljskega odlomka najdemo besede: ‘Jezus in njegovi učenci.’ Tiste, ki jih je Jezus poklical, naj mu sledijo, je povezal okoli sebe kot skupnost in tako so vsi skupaj kakor ena družina bili povabljeni na svatbo. Jezus v Kani začne svoje javno delovanje in se s tem pokaže kot ženin Božjega ljudstva, ki so ga oznanjali preroki. Razodene nam globino odnosa, ki nas povezuje z Njim – to je nova zaveza ljubezni. Kaj je temelj naše vere? To je dejanje usmiljenja, s katerim nas je Jezus povezal s sabo. Krščansko življenje pa je odgovor na to ljubezen, je kakor zgodba dveh zaljubljencev. Bog in človek se srečata, se iščeta, se najdeta, se veselita in se ljubita. Tako kakor zaročenec in zaročenka v Visoki pesmi. Vse ostalo pride kot posledica tega odnosa. Cerkev je Jezusova družina, kamor se zliva njegova ljubezen. To je ljubezen, ki jo Cerkev varuje in jo hoče dati vsem.

  • Vina nimajo …

V kontekstu te zaveze razumemo tudi Marijino izjavo: ‘Vina nimajo.’ Kako je mogoče imeti poročno slavje, če manjka vino, ki ga preroki imenujejo kot tipičen element mesijanske pojedine? Voda je nujna za življenje, a vino izraža obilnost gostije in praznično veselje. S tem ko Jezus spremeni vodo v vino v vrčih, ki so jih Judje uporabljali za očiščevanje, naredi zgovorno znamenje: Mojzesovo postavo spremeni v evangelij, ki je prinašalec veselja. Kakor pravi evangelist Janez: »Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu« (Jn 1,17).

Pomen vina lepo opisuje p. Anselm Grün v bogato opremljeni knjigi: »Vino – darilo neba in zemlje«. Nekaj misli iz uvoda nas uvede v tematiko: Že več kot šest tisoč let vino navdušuje tako rekoč vse človeštvo. V vseh verstvih in kulturah obstajajo miti in pravljice, ki govorijo o začetkih vinogradništva in jih skušajo pojasniti, pogosto tudi tako, da vinogradništvo prikazujejo kot darilo bogov ljudem, darilo, ki naj bi dokazovalo njihovo dobroto. V vseh teh pripovedih se povzdiguje veličasten in dobrodejen učinek vina in pojejo se mu številne hvalnice. A od nekdaj so vedeli tudi za njegove škodljive učinke, kadar ga uživamo prekomerno. Vendar naj nam vednost o možni zlorabi ne skali pogleda na vse dobrodejnosti, ki nam jih ta pijača podarja.

Vino je imelo tudi verski pomen: v številnih obredih so ga posvečevali ali blagoslavljali in žrtvovali bogovom. V vseh kulturah je vino vedno imelo tudi simbolni pomen, v krščanstvu – v Stari in Novi zavezi ter v zgodovini Cerkve pa ima različen pomen. Veselje do vina spada k veselemu sporočilu krščanstva in je tako rekoč zemeljski odsev evangelija. Tako vsaj so to razumeli krščanski očetje, ki so vinski čudež iz Kane (Jn 2,1–12) razlagali v smislu, da Jezus vino evangelija zoperstavi vodi postave. Njegovo sporočilo je dobrodejno kot vino, ki razveseli človekovo srce. In podpre »svatbo«, ki jo Bog v Jezusu Kristusu praznuje z nami ljudmi: Bog je postal človek. To daje našemu človeškemu življenju nov okus (Grün 2013, uvod).

  • Kaj imam s teboj žena, moja ura še ni prišla …

Jezusove besede niso nespoštovanje, temveč so helenistični način izražanja. Z njimi je Jezus povedal, da sedaj, ko je začel javno delovati, ne upošteva več matere po mesu. Ker je poslan vsem ljudem, ne dopušča, da bi ga kdo oviral pri spolnjevanju Očetove volje.

  • Kar koli vam reče, storite …

Marijine besede, namenjene služabnikom, ovenčajo poročni okvir v Kani: »Kar koli vam reče, storite.« To so njene zadnje besede, ki jih navajajo evangelisti, so dediščina, ki jo Marija izroča vsem nam. Gre za besede, s katerimi je izraelsko ljudstvo na Sinaju odgovorilo na obljube zaveze: »Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili« (2 Mz 19,8). Služabniki v Kani ubogajo. »Jezus jim je rekel: ‘Napolnite vrče z vodo!’ In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: ‘Zajemite zdaj in nesite starešini!’ In nesli so mu.’ Na tej svatbi je bila zares sklenjena nova zaveza in Gospodovim služabnikom, to pomeni vsej Cerkvi, je bilo zaupano novo poslanstvo: »Kar koli vam reče, storite.« Služiti Gospodu pomeni poslušati in udejanjati njegovo besedoTo je preprosto, a bistveno priporočilo Jezusove Matere; in je kristjanov življenjski program. Zajemati iz vrča za vsakega med nami pomeni zaupati božji Besedi, da bi doživeli njeno učinkovitost v svojem življenju. Skupaj s starešino, ki je poskusil vodo, spremenjeno v vino, lahko rečemo: »Ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Gospod še vedno hrani tisto dobro vino za naše zveličanje.

Da je Marija – Mati dobrega sveta, nam kaže njen odgovor in drža, opisana v tem odlomku. Lahko se vprašamo, od kod Materi dobro svetovanje, saj ni hodila v šole in ni prejela nobenega častnega naslova, pač pa je bila polna Svetega Duha, ki je naš najboljši svetovalec. Jezus jo zavrne, ko mu reče, naj preskrbi vino na svatbi, saj je verjetno začutila stisko mladoporočencev. Ob Jezusovem odgovoru ni užaljena, ampak preprosto naroči strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« Ta preprosta trditev je Marijino vodilo – odprta za Božjo modrost je sposobna dobrega sveta in velike ponižnosti. Slediti Bogu namreč pomeni, odpovedovati se sebi in svojim predstavam. Marija to ve, zato nas lahko uči Božje modrosti. Čeprav jo Jezus zavrne, ne odreagira užaljeno, ampak tudi druge vabi, naj ga poslušajo in izpolnijo njegova naročila. V svoji ponižnosti nas vedno vabi k svojemu Sinu, nikoli k sebi. Sinu zaupa tudi takrat, ko je videti, da bo pustil ženina in nevesto ter svate na cedilu – zaupa Sinu in se podreja Očetovi volji in tudi nas vedno vabi k drži in modrosti: kar koli vam reče, storite (Žakelj 2014, 32–33).

  • Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev …

Mera je atiška enota za tekočino. Znašala je okrog 40 l, tako da je bilo v vrčih približno 480 do 700 litrov vode. Potrebovali so jo za obredno umivanje. Ker je bil ob(r)ed versko dejanje, so si Judje pred njim umili roke, ne iz higienskih temveč iz verskih razlogov. Janez ne pove, kako je Jezus naredil čudež. Prav to, da ne opisuje čudeža, kaže na pravi čudež, ki ostaja skrivnost, zaznaven je samo njegov učinek. Velika količina vina kaže na začetek mesijanske dobe. Tudi preroki so napovedovali mesijansko dobo s podobo obilice vina (Iz 25,6; Am 9,13; Jl 2,24).

  • ‘… in njegovi učenci so verovali vanj’ …

Sklepni stavek evangeljske pripovedi zveni kakor razsodba: ‘Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.’ Svatba v Kani je mnogo več kot samo preprosta pripoved o prvem Jezusovem čudežu. Kakor v skrinji varuje skrivnost svoje osebe in namen svojega prihoda – pričakovani Ženin začne svatbo, ki se dovrši v velikonočni skrivnosti. Na tisti svatbi Jezus z novo in dokončno zavezo s sabo poveže učence. V Kani Jezusovi učenci postanejo njegova družina in rodi se vera Cerkve. Na tisto svatbo smo povabljeni vsi mi, da nam novega vina ne bi nikoli več zmanjkalo!«

  • Dol …

V Kafarnaum so šli zato, ker leži Kafarnaum ob Genezareškem jezeru, to pa leži 209 m pod morsko gladino, zato se pot proti Kafarnaumu močno spušča navzdol.

[1] »Storite …veselje, veselje kakšnim revnim, zelo revnim ljudem … Seveda so bili revni, če jim je pa še na svatbi zmanjkalo vina … Saj pišejo zgodovinarji, da je bilo takrat okoli Genezareškega jezera in po vseh tistih krajih poseljeno najrevnejše prebivalstvo, kar si ga je sploh mogoče zamisliti … In drugo veliko srce drugega velikega bitja, ki je bilo zraven, njegove matere, je vedelo, da njen sin ni prišel na zemljo samo zaradi strašnega velikega dejanja, ampak da je njegovo srce odprto tudi za prostodušno, nezapleteno veselje neomikanih in preprostih bitij, ki so ga prijazno povabila na svojo revno svatbo. »Moja ura še ni prišla«, reče Jezus s krotkim nasmehom (gotovo se ji je krotko nasmehnil) … Prav zares, se je mar res spustil na zemljo zato, da bi množil vino na revnih svatbah? In vendar je na njeno prošnjo šel in to naredil …« … »Ne boj se ga. Pred nami je strašen v svojem veličastju, grozljiv je v svoji veličini, toda neskončno usmiljen. Iz ljubezni do nas je privzel človeško podobo, vodo spreminja v vino, da se veselje gostov ne bi končalo, nove goste čaka, nove nenehno kliče in tako je že na vekov veke. Poglej, tudi novo vino že nesejo, vidiš, nove vrče …«

 

foto: splet

Reference:

  • Dostojevski, Bratje Karamazovi, Galilejska Kana.
  • Fausti, Silvano. 2012. Skupnost bere Lukov evangelij, Mohorjeva družba Celje.
  • Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 8.6.2016
  • Grün, Anselm. 2013. Vino: darilo neba in zemlje. Ljubljana: Družina.
  • France Rozman, Razloženi evangeliji, DZS, Ljubljana.
  • Turnšek, Marjan, Magnificat (?)
  • Žakelj, Peter. 2014. Marija, žena za naš čas. Celjska Mohorjeva družba, SŠK-SKU.

Ljubljana, 9. februar 2021                                                                                  Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com                                                                               

Asset 4@3x

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič