BIRMA – PEČAT SVETEGA DUHA 

 POVZETEK

Priročnik Birma – pečat Svetega Duha je kot prva knjiga iz zbirke Birmanska pastorala novost na tem področju. V njem starši, botri in vsi drugi najdemo nekaj misli za spodbudo v pripravi na zakrament svete birme, zato je priročnik lahko dober pripomoček pri katehezi odraslih. Naslov nas uvede v samo bistvo zakramenta birme. Najpomembnejši pri zakramentu birme je Sveti Duh, skriti Bog, ki po maziljenju s krizmo vtisne v dušo kristjana duhovno – neizbrisno znamenje, Gospodov pečat, da smo Božji otroci, zaznamovani z njegovo ljubeznijo (2 Kor 1,21–22), zato smo povabljeni, da bi o tem pričali.

Sveti Duh, ki je ljubezen, posvečuje naše življenje in nas napravlja dragocene. Že s krstom nas naredi za Božje otroke in nas usposablja, da Bogu lahko rečemo Oče, pri birmi pa krstno milost potrdi (birma – confirmatio – potrditev), izpopolni in okrepi s tem, da poveča v nas svoje darove. Pod vplivom Svetega Duha notranji, duhovni človek zori in se krepi. Mlademu človeku tako birma da možnost, da ob pomoči Svetega Duha dozoreva in pot zorenja lažje prehodi.

Tudi starši, botri in drugi smo prehodili vsak svojo pot in tudi nas, ki smo bili krščeni in birmani pred mnogimi leti, vedno spremlja Sveti Duh in nas tiho vabi na pot za Gospodom. Daje nam darove in omogoča srečanja ter medosebne odnose, da zmoremo hoditi po poti krščanskega življenja, da smo krščanski starši oz. botri in kot taki zgled in opora našim otrokom – birmancem, ki se pripravljajo na zakrament svete birme – ali pa nam k temu lahko pomaga tudi čas priprave na sveto birmo. Birma in priprava nanjo je zato velika priložnost za nas, starše oz. botre, naše otroke oz. varovance, pa tudi animatorje, duhovnike in vse župljane in dobro je, da ta dragoceni čas preživimo v medsebojnem povezovanju in predvsem v molitvi.

Naši otroci pa pravzaprav niso več otroci, so mladeniči in mladenke, kar pomeni, da odraščajo. Zato je na začetku besedila nekaj besed namenjenih temi odraščanja v povezavi z možnostmi, kje kot starši in botri v tem zahtevnem obdobju lahko črpamo moč in oporo; v drugem poglavju sledi nekaj misli o pripravi na birmo, s poudarkom na nosilcih in oblikah priprave; tretje poglavje pa nam predstavi temeljne misli o tem, kdo je Sveti Duh ter kaj za nas pomeni vera in zakrament svete birme.

Priročnik temelji na besedilu disertacije o birmanski pastorali in na predavanjih za starše in botre. Povod zanj je dejstvo, da imajo birmanci, ki so glavni akterji priprave na birmo, veliko možnosti, da se prek različnih oblik (verouka, birmanskih skupin, duhovnih vaj …) na prejem zakramenta birme kar najbolj kakovostno pripravijo, medtem ko imamo starši in botri za to navadno le malo možnosti. Gre za področje, kjer je pomanjkanje gradiv, a smo kot starši ali botri kljub temu povabljeni k sodelovanju.

Na naših poteh duhovnega odraščanja in sodelovanja s Svetim Duhom ter njegovimi darovi nam vsem želim obilo ljubezni, veselja, miru, potrpežljivosti, blagosti, dobrotljivosti, zvestobe, krotkosti, samoobvladovanja (Gal 5,22–23), kar vse so sadovi Svetega Duha in je zanje poleg darov potrebno tudi naše sodelovanje. Naj nam v pripravi na birmo pri tem s svojim zgledom in varstvom pomaga Mati Marija, Gospod pa naj nas po Svetem Duhu vodi in blagoslavlja.

Polona Vesel Mušič

KLJUČNE BESEDE

Sveti Duh, zakrament svete birme, odraščanje, birmanska pastorala, molitev, Sveto pismo – Božja beseda, zakramenti, nosilci v pripravi na birmo, vrednote, vera

KNJIGI NA POT

Birma – pečat Svetega Duha je priročnik, ki je namenjen predvsem staršem birmancev in njihovim botrom, pa tudi vsem drugim subjektom in nosilcem v birmanski pastorali, ki bi želeli spoznati osnovne informacije o zakramentu birme in pripravi nanjo. Predstavlja svojevrstno novost na tem področju in je sad večletnega raziskovalnega in študijskega dela avtorice.

Besedilo temelji na doktorski disertaciji o birmanski pastorali z naslovom Birmanska pastorala na prepihu: vzgojno-pastoralni model kot oblika celostne vzgoje v Cerkvi na Slovenskem, ki je prva tako obširna in poglobljena študija v Cerkvi na Slovenskem v povezavi z birmansko pastoralo, kar potrjujejo tudi njeni ocenjevalci. Tako besedilo predstavlja nedvomno celovit program, katerega namen je s kakovostno pripravo na birmo pomagati staršem in botrom k veri – odnosu z Bogom in jih okrepiti v prvinah krščanskega življenja (molitvi, branju Svetega pisma, prejemanju zakramentov …). V ospredju programa je veselo oznanilo, Jezus Kristus in Sveti Duh, ki ga pošilja in je z nami tudi in prav posebej po zakramentu svete birme. Starši in botri ste namreč vse pomembnejši dejavnik v krščanski vzgoji in pri tem vam bo priročnik v veliko pomoč.

Besedilo disertacije in priročnika je delo avtorice, ki kot teologinja ni le strokovno usposobljena za raziskovanje in delo na področju birmanske pastorale, ampak je hkrati tudi mati petih otrok, ki skupaj z možem in odraščajočimi otroki hodi po poti vere, upanja in ljubezni. To pomeni, da besedilo upošteva ne le znanstvena spoznanja, marveč tudi povsem praktične poudarke, ki so umeščeni v dinamike sodobnega družinskega življenja. Avtorica tako podaja besedilo priročnika na podlagi pridobljenega teološkega znanja, osebne vere in lastne izkušnje doživljanja božje bližine ter življenja žene in matere. Ob tem upošteva in podaja dovolj relevantnih pedagoških in psiholoških spoznanj, ki so značilna za dinamiko mladostniškega odraščanja. Prav v tem obdobju je namreč vzgoja zahtevna in zapletena, zato pa zlasti s strani staršev in botrov toliko bolj pomembna dejavnost.

Glavni poudarek in namen priročnika je v prebujanju zavesti, da kot starši in botri v Svetem Duhu prepoznamo dar Božje ljubezni do nas, saj smo ljubljeni in zastonjsko obdarovani od Boga. Zlasti za starše in botre je pomembno spoznanje, da imamo v Svetem Duhu najboljšega prijatelja, ki nas spremlja na poti življenja in nam pomaga tudi pri vzgoji naših odraščajočih otrok. Priprava na sveto birmo za starše in botre tako pomeni odpiranje Svetemu Duhu, da bo zakrament birme za vse resnično lahko (postal) zakrament Božje ljubezni. Kakor je Bog pripravljal Marijo za njeno poslanstvo, tako prek delovanja Svetega Duha usposablja tudi nas in nam po zakramentih ponuja svojo ljubezen in prijateljstvo. Tudi po birmi, zakramentu srečanja s Svetim Duhom, nam omogoča kamenček v mozaiku vedno bolj zrelega verovanja. Kot starši in botri smo povabljeni, da po vzoru matere Marije, sprejmemo Božje povabilo in pozitivno odgovorimo na ponujeno »roko« ljubezni in prijateljstva.

V naši veroizpovedi izrekamo: »Verujem v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja, ki izhaja iz Očeta in Sina«. … Ni dovolj, da poznamo Duha, ampak ga moremo in moramo, kot Marija, sprejeti za vodnika svojih duš in učitelja notranjega, duhovnega življenja, ki nas uvaja v skrivnost Svete Trojice, saj nas lahko samo on odpre veri in nam pomaga, da jo v skladu s svojo vlogo, poklicanostjo in poslanstvom v polnosti živimo. Sveti Duh tudi danes deluje v Cerkvi in ti sadovi so obilni, le odpreti se jim moramo.

prof. ddr. Stanko Gerjolj

[1] Vesel Mušič, Polona. 2012. Birma – pečat Svetega Duha. Ljubljana: Salve.