CURRICULUM VITAE

Polona Vesel Mušič je teologinja, žena in mama petih odraščajočih sinov, voditeljica srečanj v pripravi na birmo, avtorica sedmih knjig, voditeljica bibličnih skupin, geštalt pedagoginja, duhovna spremljevalka, voditeljica Društva VESELje in še marsikaj … Izvorno prihaja iz župnije Sodražica na Dolenjskem, z družino pa že vrsto let živi v Ljubljani, trenutno v župniji Štepanja vas.

Maturirala je leta 1995 na Gimnaziji Poljane in po maturi nadaljevala študij na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Študij je zaključila leta 2004 z diplomsko nalogo o zgodovini domače župnije, ki predstavlja del obsežne monografije z naslovom: Magdalena, fara naša – predstavitev, zgodovina in življenje župnije Sodražica, ki je leta 2003 izšla pri založbi Družina. Za monografijo je istega leta od tedanjega nadškofa in metropolita Franca Rodeta prejela posebno nadškofijsko priznanje, pozneje pa še zlato plaketo – najvišje priznanje Občine Sodražica.

Leta 2005 je bila po mentorju prof. ddr. Stanku Gerjolju izbrana za mlado raziskovalko na enovitem doktorskem študiju. Avgusta 2012 je z odliko zagovarjala obsežno disertacijo z naslovom Birmanska pastorala na prepihu: vzgojno-pastoralni model kot oblika celostne vzgoje v Cerkvi na Slovenskem, ki je zaenkrat edina disertacija v Sloveniji s področja zakramenta birme in birmanske pastorale. Izobraževanje in duhovno poglabljanje nadaljuje v programih izpopolnjevanja v okviru Teološke fakultete (geštalt pedagogika in duhovno izpopolnjevanje), Ignacijevega doma duhovnosti (duhovne vaje, različni programi za duhovno poglabljanje in osebnostno rast) in drugod.

Pedagoške in katehetske izkušnje je pridobivala s poučevanjem v glasbeni šoli (GŠ Ljubljana Moste-Polje in GŠ Ribnica) in večletnim vodenjem različnih skupin (birmanskih, mladinskih, veroučnih, bibličnih). Po zagovoru disertacije v Cerkvi na Slovenskem samostojno razvija program za bolj kakovostno pripravo na birmo, v okviru katerega sodeluje z vsemi nosilci birmanske pastorale: birmanci, animatorji, starši birmancev, botri, župljani, duhovniki in škofi. Do sedaj je za različne udeležence in po različnih metodah pripravila in vodila več kot 700 samostojnih srečanj (predavanj, seminarjev, duhovnih obnov, duhovnih vaj, delavnic, predstavitev …). Srečanja so dokumentirana s fotografijami in anketnimi polami udeležencev srečanj. Kot pripomoček na srečanjih pogosto uporablja avdiovizualna sredstva, v zadnjih mesecih pa vodi srečanja na daljavo. Prav tako – na daljavo, pa v tem času vsak teden vodi tudi več bibličnih skupinic. Tudi osebno ji vera, izražena predvsem preko vsakdanje molitve, branja Božje besede in vsakdanje udeležbe pri evharistiji, veliko pomeni.

Ob delu je zasnovala zbirko knjig Birmanska pastorala, v kateri je med letoma 2013 in 2018 izšlo šest knjig: Birma – pečat Svetega Duha; Tobija, Sara in angel Rafael – o poročni ljubezni in botrstvu; Birmanski animatorji – dragocena priložnost; Sveti Duh – naš prijatelj; Utrip birmanske pastorale v Cerkvi na Slovenskem; »Skoči ven«, Birma = Sveti Duh = Ljubezen. Vse knjige so izšle pri založbi Salve, peta knjiga: Utrip birmanske pastorale, pa tudi v zbirki Znanstvena knjižnica Teološke fakultete.

S področjem birme in birmanske pastorale se ukvarja od izbire za mlado raziskovalko leta 2005, kar pomeni že več kot 15 let pridobivanja znanja in izkušenj s tega področja. Po zagovoru dela samostojno, kar poleg vsebinskih in metodoloških znanj in podajanj zajema tudi: organizacijo, komunikacijo, koordinacijo, načrtovanje, promocijo, izvedbo, evalvacijo, fleksibilnost … Izkušnje jo učijo, da je mogoče lepo sodelovati in povezovati različne generacije, vloge, stanove, metode … znotraj širokega in ustvarjalnega delovnega okolja. Kakovostni odnosi, v katerih se zrcalijo sadovi Duha (veselje, mir, ljubezen, potrpežljivost …), so podlaga za ustvarjalno delo ter sožitje v dobro vseh. Trudi se vedno s spoštovanjem sprejemati vsakega človeka, še posebej mladostnika, ki v svojem iskanju in stiskah išče pot. Poznavanje, razumevanje in spoštovanje mladostnikovega razvoja je poglabljala tako po strokovni, kot izkustveni strani, saj ga od blizu spremlja znotraj množice birmank, birmancev in animatorjev, s katerimi sodeluje, predvsem pa tudi kot mama petih odraščajočih sinov.

Odmevi, ki so jih podali in napisali udeleženci ob raznih priložnostih, predvsem v anonimnih anketah, kažejo, da si starši, botri in birmanci želijo takšne priprave in jo lepo sprejemajo. Navaja spodbudo enega od očetov iz anonimne ankete, izvedene po duhovni obnovi za starše, botre in birmance, 29. februarja 2020. Med predlogi je zapisal, da si želi: »Takih priprav kot je ta. Da bi župniki bili aktivno vključeni v vašo pripravo, seveda to je njihova poteza. Mogoče povedati, da si verniki tako želimo. Že tako se oddaljujemo od verskih vsebin. Včasih komaj še vemo, zakaj je nekaj v našem verovanju tako, kot je. Zgubljamo stik z vsebinami naše vere. Prepoznati, spoznati, oživljati delovanje Svetega Duha je v našem času zelo pomembno, ko se zdi, da je Bog (včasih) lahko daleč.«

Ob 25-letnici poglabljanja v teologijo, je bilo na njeno pobudo, na božični dan, 25. 12. 2020, ustanovljeno Društvo VESELje, katerega namen je ozaveščanje in krepitev veselja, ki je utemeljeno v Božji in človeški ljubezni. Še posebej želi društvo sodelovati pri krepitvi veselja na področju duhovnosti in pastorale zakramenta birme.

V zadnjem času, zaznamovanim s ponovnim poglobljenim premislekom o življenju zaradi sveta, ki se spreminja ob preizkušnji korona virusa, je Polona zelo hvaležna za ustanovitev društva, za pomoč pri korakih v smeri oznanjevanja na daljavo, postavitve spletne strani … Ker zelo rada fotografira, je za spletno stran, poleg skoraj vseh besedil, prispevala tudi večino fotografij.

Predpostavljamo lahko, koliko veselja, truda, motivacije, angažiranosti, ustvarjalnosti, duhovnosti … obsega delo oz. poslanstvo na področju birmanske duhovnosti in pastorale, ki je potrebno, ga rada opravlja in za katerega je zelo hvaležna Bogu, svoji družini in mnogim, s katerimi je v tem času sodelovala ter upa, da bo lahko sodelovanje še nadaljevala.

Polona je Bogu in Mariji hvaležna za vse milosti in blagoslove, družini in mnogim dobrim ljudem pa za sopotništvo na poteh osebne in duhovne rasti.