Obletnice so priložnost za hvaležnost in za pogled na prehojeno pot. Izraziti želim nekaj besed zahvale, kajti: “Kraljevo skrivnost je treba skrivati, Božja dela pa je treba razkrivati in spoštljivo oznanjati,” (Tob 12,7) pravi angel Rafael v Tobitovi knjigi očetu Tobitu in sinu Tobiju po prestanih preizkušnjah, ko se jima razkrije in enako velja tudi zame oz. za vsakega od nas, ki delamo v Gospodovem vinogradu.

S hvaležnostjo se torej oziram na prehojeno desetletno (2012–2022) pot oznanjevanja na področju birmanske pastorale. Na praznik Marije, Kraljice miru, 22. avgusta 2012, sem zagovarjala disertacijo na temo birme in birmanske pastorale (“Birmanska pastorala na prepihu – vzgojno-pastoralni model kot oblika celostne vzgoje v Cerkvi na Slovenskem”) in takoj nato začela pot aktivnega sodelovanja v pripravi na birmo. Pravzaprav sem na to pot stopila že 1. oktobra 2005, ko sem kot mlada raziskovalka na Teološki fakulteti s strani mentorja prof. Stanka Gerjolja in ob pomoči somentorja prof. Vinka Potočnika sprejela temo birmanske pastorale. To pomeni, da bo kmalu že dvajset let (2005–2025), kar se vsak dan na različne načine (duhovno, raziskovalno, študijsko, pastoralno …) poglabljam v to področje.

In če se vrnem še nekoliko nazaj v svoje življenje, je bil zame gotovo pomemben mejnik prejem svete birme, na god sv. Jurija, 23. aprila 1989, česar se z veliko hvaležnostjo spominjam tudi kot začetka osebne vere. Prav sveta birma je bila v mojem mladem življenju in v zahtevnih okoliščinah izhodišče in oporišče za osebno rast v veri. V življenju skušam hoditi po poti vere od Marije k Jezusu oz. h Gospodu, kar v mojem srcu, v moči in veselju Svetega Duha, prebuja odnos do oseb, ki so Trojica.

 Daljši opis pričevanja moje življenjske poti in vere je objavljen v prvem poglavju šeste knjige: Skoči ven, Birma=Sveti Duh=Ljubezen. Pričevanje kratko podam tudi na srečanjih iz hvaležnosti za Božjo milost in delovanje Božje previdnosti v mojem življenju, ki se kaže tudi v naštetih postajah: prejem birme na god sv. Jurija, ki premaga zmaja, kar nakazuje duhovni boj (boj med dobrim in zlim, med svetim in hudim, kar se zelo izrazito kaže tudi znotraj birmanske pastorale); začetek raziskovalne poti na god sv. Terezike Deteta Jezusa, ki je že dolgo moja nebeška prijateljica in priprošnjica (s hvaležnstjo stanujem v bližini cerkve, ki je njej posvečena in se tako pogosto srečujeva) ter zaključek raziskovalne poti z zagovorom disertacije in začetkom dela oznanjevanja na dan, ko praznuje Marija, Kraljica miru in sem tako še posebej povezana z romarskim središčem na Kureščku. Ta milostni kraj pa ni daleč od župnije sv. Marije Magdalene v Sodražici od koder prihajam in Gore pri Sodražici, kjer je živela naša mistikinja in priprošnjica Magdalena Gornik (obe Magdaleni občudujem, sem v prijateljstvu z njima in ju prosim za nebeško pomoč), ki je bila v življenju močno preizkušana, a tudi zelo obdarovana. Tudi sama izkušam oboje: obdarovanost in preizkušnje, oboje oblikuje mojo pot življenja v hoji z in za Gospodom. A obdarovana nisem le zase, pač pa za mnoge, ki so mi zaupani in s katerimi smo povezani v sopotništvu z Gospodom in med seboj. 

Najprej sem torej iz srca hvaležna dobremu Bogu, da me je povabil in mi zaupal to poslanstvo ter Materi Mariji za njeno blago spremstvo in varstvo. Hvala za vse milosti, darove, vodstvo, navdihe, pomoč in blagoslove tako v veselju kot preizkušnjah.

Hvala vsem, ki so že pri Bogu in so moji in naši pomočniki ter priprošnjiki v nebesih; še posebej se zahvaljujem svetnikom, blaženim ter nekaterim škofom in duhovnikom: sv. Tereziji Deteta Jezusa, sv. Mariji Magdaleni, bl. Alojziju Grozdetu, bl. Carlu Acutisu, Magdaleni Gornik, Urški Ferligoj, Stanislavu Leniču, Alojzu Uranu, Jožetu Vidicu, Lojzetu Hostniku, Matjažu Zupanu in drugim ter mojim prednikom, še posebej očetu Milanu.

Za sopotništvo na moji osebni in duhovni poti sem hvaležna mnogim, ki ste me (oz. me še) kakor koli spremljate in mi pomagate. Še posebej se zahvaljujem svoji družini – možu Lojzetu in otrokom: Pavlu, Mateju, Tomažu, Andreju in Petru, staršem in mnogim drugim, s katerimi delimo poti življenja ter skupaj napredujemo v rasti, modrosti in milosti. Mož in sinovi v zadnjih letih z mano sodelujejo tudi kot animatorji pri duhovnih vajah in duhovnih obnovah, sodelavci pa smo tudi pri našem Društvu VESELje in spletni strani vesel.net.

Hvala mnogim duhovnikom in laikom za bratsko-sestrsko povezanost v Gospodu na poti osebne in duhovne rasti, za povezanost v molitvi in dragoceno deljenje izkušenj, življenjskih modrosti, spoznanj … ob različnih pogovorih, priložnostih mnogih izobraževanj, različnih skupin, še posebej naših bibličnih skupin, različnih duhovnih vaj … Osebna vera, ki mi v življenju največ pomeni in ki je prijateljski odnos z živim Bogom, dopolnjuje in bogati mojo duhovno, raziskovalno, študijsko in pastoralno pot. Veliko mi pomeni vsakdanja udeležba pri sveti maši, molitev, Božja beseda, različne oblike duhovnih vaj in programov na področju duhovnosti (npr. duhovno spremljanje in drugo, kar omogoča zlasti Ignacijev dom duhovnosti).

Hvala vsem za pomoč in podporo na moji študijski poti ter pri delu oznanjevanja. Tu sem še posebej hvaležna vsem nosilcem birmanske pastorale za zaupanje in za vsa povabila na srečanja: škofom, duhovnikom, staršem, botrom, birmankam in birmancem, animatorjem, različnim podpornikom, donatorjem … Hvala za vse dosedanje priložnosti za oznanjevanje bodisi na številnih srečanjih bodisi pri podpori priprave in izdaje mojih knjig. Še posebej hvala vsem duhovnikom in župnijam, kamor sem vedno znova dobrohotno povabljena za sodelovanje v pripravi na birmo.

Hvaležna sem za veliko res lepih izkušenj. Do sedaj se je v desetih letih zvrstilo več kot 700 samostojnih srečanj (predavanj, seminarjev, duhovnih obnov, duhovnih vaj, delavnic, …) v pripravi na birmo. Na srečanjih je sodelovalo več kot 30.000 udeležencev (birmancev, staršev in botrov). Vsebina srečanj je veselo oznanilo o Svetem Duhu in birmi ter aktualne teme o botrstvu, odraščanju … Pred epidemijo smo imeli srečanja »v živo«, v zadnjih dveh letih pa izvajam tudi srečanja na daljavo. Srečanjem v pripravi na birmo sem v zadnjih letih dodala tudi možnost priprave na daljavo za starše prvoobhajancev in starše novokrščencev.

Izkušnja srečanj me uči, da so starši, birmanci in botri zelo hvaležni za kakovostno pripravo in se je (v živo in na daljavo) udeležijo v velikem številu. Zlasti starši in botri so zadovoljni, če jim omogočimo nekaj dobro pripravljenih srečanj, da se lažje odprejo srca za duhovno področje in da bolj zahrepenimo po Bogu in Njegovi usmiljeni Ljubezni, ki prihaja k nam, v naše družine in odnose, tudi po zakramentu birme. Da so z vsebino zadovoljni in da z veseljem sprejemajo tak način priprave, kažejo mnogi dobri odzivi zlasti staršev in botrov, čemur pritrjujejo tudi številni duhovniki (nekaj odmevov je objavljenih tudi na spletni strani).

Gospod me je pred tremi leti tesneje povabil k izviru Žive vode, ki je Božja beseda. Poleg različnih srečanj zato vsak teden vodim tudi biblične skupine, ki so lepa priložnost za branje in premišljevanje Božje besede in pogovor ter molitev ob izbranih odlomkih. Hvala vsem, ki v bibličnih skupinah teden za tednom skupaj odkrivamo zaklade Božje besede.

Ob delu sem zasnovala zbirko knjig Birmanska pastorala, v kateri je med letoma 2013 in 2018 pri založbi Salve izšlo šest knjig (Birma – pečat Svetega Duha; Tobija, Sara in angel Rafael – o poročni ljubezni in botrstvu; Birmanski animatorji – dragocena priložnost; Sveti Duh – naš prijatelj; Utrip birmanske pastorale v Cerkvi na Slovenskem; Skoči ven, Birma=Sveti Duh=Ljubezen); upam pa, da mi bo dano napisati oz. dokončati še kakšno knjigo.

Lani spomladi je vzporedno s srečanji na daljavo zaživela spletna stran: vesel.net, ki je naše družinsko delo: spletno stran je postavil in zanjo skrbi sin Matej, logo je pripravil sin Tomaž, mož Lojze ter sin Pavel pa skupaj z mano prispevajo tudi marskikatero fotografijo.  Pri delu oznanjevanja je v pomoč tudi naše Društvo VESELje, ki smo ga ustanovili na božič leta 2020 in v katerem želimo krepiti veselje znotraj birmanske duhovnosti ter pastorale.

V prihodnje si želim, da bi mogla še naprej sodelovati z Gospodom in po poteh življenja in pastorale hoditi v spremstvu z mnogimi sopotnicami in sopotniki. Želim si, da bi mogla predvsem z življenjem, kamor sem povabljena pa tudi z besedo, goreče oznanjati, da je Bog (Sveti Duh) ljubezen in da je tudi birma, ki je zakrament Svetega Duha, zakrament ljubezni. Upam, da bom mogla delo oznanjevnja še naprej nadaljevati v Cerkvi na Slovenskem, veselo oznanilo o Božji ljubezni, dobroti in bližini pa bi rada, če Bog da, ponesla tudi izven meja naše domovine.

Hvala vsem za vsakršno prijateljsko in velikodušno duhovno in materialno pomoč ter podporo. Naj Vam Gospod bogato povrne s svojim varstvom in blagoslovom. Na naših poteh duhovnega odraščanja in sodelovanja s Svetim Duhom ter njegovimi darovi nam vsem želim obilo ljubezni, veselja, miru, potrpežljivosti, blagosti, dobrotljivosti, zvestobe, krotkosti, samoobvladovanja (Gal 5,22–23), kar vse so sadovi Svetega Duha in je zanje poleg darov potrebno tudi naše sodelovanje. Naj nam v življenju pri tem s svojim zgledom in varstvom pomaga Mati Marija, Gospod pa naj nas po Svetem Duhu vodi in blagoslavlja.

S spoštovanjem in hvaležnostjo Vam želim vse dobro,

dr. Polona Vesel Mušič

Ljubljana, na praznik Marije, Kraljice miru, 22. avgusta 2022