Zgodbe naše dediščine, na območju občine Sodražica, ki nam pomagajo živeti

Društvo VESELje želi dati svoj prispevek, ki je povezan z bogato kulturno dediščino in krepitvijo skupne identitete prebivalcev v občini Sodražica. Društvo VESELje bo s tem nadaljevalo povezanost s krajem, ki jo je pred leti začela knjiga Magdalena, fara naša. Cilj sodelovanja je predstavitev, ozaveščanje in varovanje bogate sakralne kulturne dediščine občine Sodražica. Njeno vrednotenje je ključnega pomena za krepitev skupne (lokalne) identitete ter spodbujanje celostnega in vključujočega socialnega razvoja. Društvo VESELje bo z idejo “Dragoceno darilo zgodb” obogatilo kraj Sodražico in njene prebivalce s konkretnim nizom aktivnosti ozaveščanja in oživljanja zgodb iz preteklosti naših prednikov, ki blagodejno vplivajo na lokalno skupnost in tudi širše. Gre za spodbujanje
občutka pripadnosti v skupnosti, okrepljene medsebojne povezanosti in sodelovanja občanov. Društvo VESELje s sedežem v občini Sodražica, že v svojem imenu nosi povabilo k veselju, zato želi biti navzoče v tem in širšem slovenskem prostoru z blagim povabilom k veselju o življenju. 

V občini Sodražica imamo bogato kulturno dediščino, katere del je tudi več sakralnih objektov – cerkva. Glavna, župnijska cerkev v občini Sodražica, je posvečena Mariji Magdaleni, podružnične cerkve pa so: na Sedlu (Sveta družina), v Zapotoku (sv. Marko), pri Novi Štifti (Marija Vnebovzeta), na Strmci (Žalostna Mati Božja) in na Gori (Marija Snežna ). Na tem prostoru je tudi nekaj kapelic, ki prav tako spadajo v okvir naše sakralne dediščine. 

Že nastanek sakralne dediščine je povezan z zgodbami, ki jih je vredno raziskati in predstaviti. V omenjenih sakralnih objektih pa je tudi veliko sakralne opreme: oltarjev, kipov, slik, barvnih oken. Ta nam, skupaj z nesnovno sakralno dediščino, prinaša vrsto zgodb, ki so še danes vpete v drobcih našega
vsakdanjega življenja. Zgodbe, ki jih predstavljajo podobe svetnikov, so zanimive in jih je vredno raziskati. Zakaj so naši predniki postavili v cerkve ravno kipe in slike teh svetnikov? Kakšen pomen so jim pripisovali? Koliko je različnih podob v naših cerkvah? Kaj predstavljajo? Predvsem pa je ključno vprašanje: kaj nam zgodbe naše sakralne dediščine lahko povedo za današnji čas?

S spoznavanjem zgodb naše dediščine (sakralne in ljudske) obogatimo naše vedenje, kdo, kaj in zakaj je pustil svoj odtis na tem prostoru, kjer v današnjem času živimo tudi mi. Česa se lahko naučimo od prednikov – tudi svetnikov, katerih podobe krasijo naše sakralne objekte. Predvsem pa zgodbe naše dediščine odprejo zaznavanje in ozaveščanje naših zgodb, kar je v kraju lahko odlično izhodišče za medgeneracijsko povezovanje, spoznavanje, krepitev medsebojnih odnosov, druženje in končno tudi gibanje v obliki pohodov do posameznih sakralnih objektov, ki so vsi oddaljeni od središča občine do največ dveh ur hoda v eno smer.

Iz naših krajev je še posebno zanimiva resnična zgodba mistikinje Magdalene Gornik, ki je v 19. stoletju (1835–1896) živela na Gori pri Sodražici. Doma, v širšem slovenskem prostoru in čedalje bolj tudi v tujini, je znana po izrednih pojavih, kot so stigme, neješčnost (47 let brez hrane), skrivnostno obhajilo, zamaknjenja, videnja in podoživljanje Kristusovega trpljenja. Danes se ob njenem grobu zbirajo romarji od vsepovsod, ki se priporočajo njeni priprošnji pri Bogu. Kongregacija za svetnike je 23. novembra 2021
izdala dovoljenje, s katerim lahko nadškofija začne uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo Božje
služabnice Magdalene Gornik. Na praznik Povišanja Svetega Križa, 14. septembra 2022, se je postopek
pričel in je v teku.