Pot »po Mariji k Jezusu« more biti tudi naša pot, še posebej v našem vsakdanu, ob našem veselju, mladostnem navdušenju, pa tudi stiskah in težavah, ki jih doživljamo. Kratek molitveni vzklik: »Pridi, Sveti Duh, pridi po Mariji,« moremo izrekati ob vsakršnih priložnostih življenja in se z njim obračati na Marijo, da posreduje za nas pri Bogu, Svetem Duhu, ki tudi nas vodi v življenje in nas usposablja za naše delo, poklic, odnose, poslanstvo …

Pobožnost do Marije je opora vsakemu kristjanu, še posebej pa vam, mladim, ki potrebujete veliko pomoči. Zaradi njene navzočnosti je življenje lepše, prijetnejše in bolj toplo, domače. Po Mariji je približevanje Bogu bolj neposredno in varno, zato se ji tudi vi, drage birmanke in birmanci ter vsi drugi, pogosto, vsak dan ali večkrat na dan izročajmo, lahko s preprostimi molitvami: O, gospa moja, Zdrava Marija, Spomni se, Devica Marija … in Marija nas bo vedno slišala in nam pomagala. »Marija je naša mati, ki prihiti k nam, ko jo potrebujemo. Ona se na pot vedno poda v naglici, ona ne pozabi na svoje otroke. Kadar so njeni otroci v težavah in jo pokličejo, v naglici odhiti k njim. V tem je naša varnost, da imamo ob sebi mater, in to vedno. Skozi življenje hodimo lažje, ker vemo, da je z nami mati. Pomislimo na to milost, ki jo daje Marija: milost, da nam je blizu in da nas ne pusti čakati. Nikoli! Želi nam pomagati, v to zaupamo. Devica Marija, ki vedno hiti za nas. Jezus je sonce, Marija pa je zarja, ki naznanja, da sonce vzhaja,« pravi papež Frančišek.[1]