BIRMA=SVETI DUH=LJUBEZEN

Človek ne more postati Božji brez Boga

Pobudo ima Božja ljubezen (Sveti Duh je ljubezen) v odnosu do nas. Jezus umre na križu iz ljubezni do nas. Prava ljubezen se podarja, daje svobodno in zastonj in ničesar ne pričakuje v povračilo. Prav taka je ganljivo privlačna in nas nagovarja. Njegova ljubezen gre do konca, do tega, da da življenje za nas in prav zato takemu Bogu lahko zaupam, se mu izročam, ga spoštujem in častim. Jezus nam predstavi ljubezen, ki je usmiljena, nežna, ki odpušča, se podarja, nam vse omogoča …, nanjo pa mi lahko odgovorimo, lahko jo tudi zavrnemo, se zapremo, kot so se zaprli Judje, ki so ga križali, kar je skušnjava tudi za nas – da ne bi vstopili v to ljubezen in se ji prepustili, ji dovolili, da nas prevzame in jo posnemali tudi v naših odnosih. Skrivnost zla (in pekla) je, da se zaprem pred tako ljubeznijo, da ji ne pustim blizu, da ji ne dovolim, da me ozdravi, sprejme, ljubi takega, kot sem … Judje so imeli svojo predstavo Boga, ki se ni skladala s tem, kar je Jezus prišel predstavit, oznanit, kot imamo pogosto tudi mi svoje predstave o Bogu in njegovi ljubezni. Povabljeni pa smo tudi k medsebojni ljubezni, tudi zato, da bi pokazali na Božjo ljubezen.

IMG_6275

Prejemanje zakramentov je velika priložnost za izmenjavo – predvsem ljubezni. Božji ne moremo biti brez Boga, pa naj se še tako trudimo za dobra dela. Če se trudimo zgolj sami, ni veselja, saj je veselje eden od sadov Duha. Ko prihajamo v stik, v odnos z Bogom, odkrivamo, kako zelo smo ljubljeni – zato so molitev, Božja beseda in zakramenti, še posebej sveta maša, tako dragoceni. Moje pričevanje je v tem, da živim in delam z Gospodom, ne glede na težo preizkušenj, ki me doletijo, on pa more s svojo usmiljeno ljubeznijo zaceliti rane in dati moč za življenje in za ljubezen ter vse obrniti v dobro. Če se tesno oklenemo Gospoda in smo v odnosu z njim, nam pomaga živeti, delati in ljubiti, kar velja za vse ljudi, ne le zame. Ljudje smo krhki, ranljivi, večkrat izgubljeni, nevedni, nemočni, obremenjeni, grešni … Vse to spada k naši človeški naravi, ne glede na stan, status, starost, poklic …, kot tudi to, da smo Božji otroci, upodobljeni po Božji podobi. Ljudje, ki so odvisni le drug od drugega, so veliko bolj ranljivi kot tisti, ki se lahko »naslonimo« na Gospodovo ljubezen. Razlikujemo se po tem, ali življenje, ki nam je dano, živimo sami, brez Boga ali z Bogom. Brez Boga se težko dvignemo, gremo težje skozi preizkušnje, ranljivost, nemoč. Če smo v odnosu z Njim, pa so »rane« veliko manjše, »celjenje« oz. tolažba pa z Božjo pomočjo lažja in lepša ter hitrejša. Če živimo z Bogom, se obzorje življenja razširi vse do večnosti, smisel življenja in duhovna dimenzija sta neskončni. Seveda pa se je treba tega odnosa – kot vsakega – naučiti. Kako živeti z Gospodom, se je potrebno naučiti – najbolj od Jezusa, Marije, svetnikov in pričevalcev.

Navadno mislimo, da smo mi tisti, ki bomo nekaj naredili oz. delali za Boga in ne damo prvega mesta njemu, da bi pomagal nam, čeprav je Jezus nazorno povabil: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,29) »Tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mt 20,28) Odrešenja si ne moremo priklicati sami, z dobrimi deli in dosežki, ampak nam ga daje Bog kot zastonjski dar svoje ljubezni. Povabljeni smo, da ta dar sprejmemo. Človek, ki je odrešen, »otet«, se lahko izroči, zanese na Boga. Hrepenimo po Bogu, ki je ljubezen, ki nežno prihaja v naša življenja, da zaceli rane, da odvzame greh, prenovi srca, je z nami v stalnem pogovoru … Bog želi vstopati v to ljubezen, v življenje, nam je na razpolago, zato ni v ospredju, kaj bomo mi naredili zanj, ampak kaj bo On za nas in mi skupaj z njim. Gospod nas ljubi, da bi imeli življenje v izobilju in da bi tudi mi lahko izpolnili povabilo in poslanstvo ljubiti.

Težko je izpustiti iz rok moč in jo izročiti v njegove roke, da on podari svojo zastonjsko ljubezen ter zaupati, da nas gleda s svojimi, Božjimi očmi, v luči ljubezni – kaj šele bomo postali. Učenci, ki so hodili z Jezusom, so videli čudeže, slišali, kaj je povedal, a so to verjeli in živeli šele takrat, ko je prišel Sveti Duh, šele po binkoštih so bili sposobni tudi živeti to, kar so prej gledali in dojemali z razumom. Podobno je tudi pri birmi, na katero se pripravljamo več let, žal pa je v ospredju navadno razum, učenje o veri. A vera bolj nagovarja srce kot razum, zato je srce lahko nagovorjeno šele, ko pride Sveti Duh. Vera je prvi dar Svetega Duha, ta pa raste in zori vse življenje. Zato je zelo pomembno, da mladi birmo prejmejo, da jih kot eden od zakramentov uvajanja uvede v vero. Razum ne prepriča, ker potrebujemo vedno nove dokaze, da lahko verjamemo, pa še potem težko, kot je rečeno, da: »… se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih« (Lk 16,31), zato nam v veri pride naproti Gospod.

Jezus Petra vpraša bistveno: Ali me ljubiš? Če gre za izmenjavo ljubezni, potem ni težko najti metod, ko delamo za ljudi in z ljudmi, saj ne gre za metode, ampak za odnos. Iskanje človeka in gradnja odnosov tudi od nas pričakuje, da smo kateheti, pastoralni delavci, oznanjevalci … najprej sami v odnosu z Gospodom, da se mu pustimo obdarovati in da živimo ljubezen do tistih, ki so nam zaupani. To pa je bistveno težje, kot če postavimo le pravila, normo, sami pa se od nje umaknemo. Oznanjevalci smo povabljeni, da smo luč, da živimo tako, da se bodo ob nas »prižigali« drugi, mi pa ob Gospodu, kar pomeni stalno sodelovanje z Njim, stalen odnos, saj Božji ne moremo biti zgolj sami, brez Boga. Brez Boga in njegove ljubezni pa ne moremo pričevati o njem in o življenju z njim.[1]

 

[1] Razmišljanje je avtorsko delo in je objavljeno v knjigi: Vesel Mušič, Polona. 2018. »Skoči ven«, Birma=Sveti Duh=Ljubezen. Ljubljana: Salve. Tam lahko bralec dobi tudi podrobnejše informacije o referencah/literaturi, ki je objavljena v knjigi. © Vse pravice glede besedila so pridržane; kopiranje celotnega besedila ali dela besedila brez navajanja avtorice ni dovoljeno.

                                                                  Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com

Asset 4@3x

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič