Birmanci

Birmanka in birmanec, povabljen/a si

Imaš morda 13 ali 14 let in si bil/a še včeraj ubogljiv otrok. Starši so te poznali, te spremljali, usmerjali; danes pa uveljavljaš svojo voljo in jim s svojimi reakcijami in besedami zastiraš pogled nase? Si se kar čez noč prelevil/a v visokoraslo mladenko oz. mladeniča s spreminjajočim se glasom in mozolji in te starši komaj sproti nahranijo in oskrbijo z dovolj veliko obleko in čevlji? Se rad družiš in klepetaš s prijatelji, s katerimi nikakor ne morete izčrpati vseh tem in skrivnosti, ki so privlačne in zanimive? In, ko iz šole pride prijazen namig, da nisi več tak, kot si bil, kar se pokaže tudi na učnem uspehu in doma rečeš: »Veš, mami, vse nas je udarilo« – kar koli že to pomeni. Ali ko starši zvečer brez moči stojijo pred vrati edine kopalnice, ki jo imate, in nikakor ne najdejo načina, kako bi te spravili ven in omogočili prostor še drugim članom družine? Si v župniji povabljen k birmanski skupini, kjer se pod vodstvom dobrega animatorja veseliš življenja, vere in talentov, ki so ti bili zaupani, da jih množiš in velikodušno deliš še drugim? Se hitro navdušiš za dobro, imaš ogromno zamisli, potencialov, pričakovanj, sanj …

Če si na vsa ta vprašanja odgovoril z »da«, potem si verjetno birmanka ali birmanec, ki se pripravlja na zakrament svete birme. Papež Janez Pavel II., ki je zelo dobro poznal in razumel mlade, je zapisal, da je mladostništvo »čas, ko človek odkriva sam sebe in svoj notranji svet, čas velikodušnega načrtovanja, prebujanja čustvene ljubezni in bioloških gonov spolnosti, čas velike želje po druženju, doživljanju posebno globokega veselja, ki je povezano z opojnim odkrivanjem življenja. Pogosto pa je to tudi čas zastavljanja globljih vprašanj, tesnobnega in celo neuspešnega iskanja, določenega nezaupanja do drugih in nevarnega zapiranja vase; včasih tudi čas prvih neuspehov in razočaranj.« S teboj torej ni nič narobe, če si najstnik/ca, pubertetnik/ca. Tudi Jezus je bil.

In ko je bil star 12 let, je tudi On nekega dne dal Mariji in Jožefu vedeti, da odrašča. Ko so se tisto leto vračali s praznovanja iz Jeruzalema nazaj domov v Nazaret, je, ne da bi kaj povedal, ostal v jeruzalemskem templju in tam modro spraševal in odgovarjal, tako da so se mu vsi čudili. Marija in Jožef sta ga vsepovsod iskala in šele tretji dan našla. Torej jima je povzročil kar precej skrbi in to, kar je naredil, sploh ni bila majhna stvar za najstnika, še posebej za Jezusa. Vendar jima je s tem dejanjem dal tudi zelo pomembno sporočilo: da odrašča, da ni več otrok in da želi biti v tem, kar mu je dal Oče (Lk 2,49) – želi biti čedalje bolj samostojen, najti in sprejeti pot življenja, ki jo je njemu (in tebi) namenil Oče in postopoma sprejemati odgovornost zase in za svoje odločitve. S tako potezo je Marijo in Jožefa nemalo presenetil, vendar se je potem, ko je videl, da ga imata brezpogojno rada, da se nanj ne jezita, da sta mirno in spoštljivo sprejela njega in njegovo odraščanje, vrnil z njima in »napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh« (Lk 2,52).

Tudi ti si, ne glede na vse tegobe odraščanja, ljubljen od Boga in od svojih staršev in tudi ti napreduješ v rasti, modrosti in milosti. Pri tem pa ti želi pomagati Bog sam, ki bi še posebej po zakramentu birme rad postal tvoj najboljši prijatelj in življenjski sopotnik. Po zakramentu birme ti želi podariti moč, ljubezen in milost. Želi ti podariti samega sebe – Svetega Duha, ki se sklanja k tebi. Za vse življenje želi skleniti prijateljstvo, zavezo s teboj in te obdarovati z vsemi tistimi darovi, ki jih boš potreboval na poti vere in krščanskega življenja. Bog te ima rad takega, kot si, saj te je ustvaril in dobro ve, da ti je včasih tudi težko, da se ti zdi, da te nihče ne razume. On te razume. Vreden si njegove ljubezni, ker si Božji otrok. Ne izgubi povezanosti z Njim, ampak se vsak dan pogovarjaj z Bogom. Tvoja molitev je lahko čisto preprosta, tvoj pozdrav Gospodu in zahvala za to, da si, zahvala za to, kar imaš ter prošnja za to, kar potrebuješ, si želiš, po čemer hrepeniš. Vse mu lahko poveš, vse izročiš. Pogosto ga v obhajilu sprejmi v svoje čisto srce. Odpri svoje življenje Gospodu.[1]                                                                     

 

[1] Besedilo je avtorsko delo in je bilo objavljeno v knjigi: Vesel Mušič, Polona. 2015. Sveti Duh – naš prijatelj. Ljubljana: Salve.

Tam lahko bralec dobi tudi podrobnejše informacije o referencah/literaturi, ki je objavljena v knjigi. © Vse pravice glede besedila so pridržane; kopiranje celotnega besedila ali dela besedila brez navajanja avtorice ni dovoljeno.

                                                                  Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com

Asset 4@3x

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič

Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica

Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič

E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com  ali polona.vmusic@gmail.com

Telefon: o31 512 818

VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje

DŠ: 54509475

TRR: IBAN  SI56 6100 0002 5432 098  (Delavska Hranilnica).

Pristopna izjava k društvu

avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič      spletna stran: Matej Mušič   avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič    avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič