Ljudje v življenju ob različnih priložnostih prejmemo kakšno darilo in tudi podelitev zakramenta birme ni izjema. Po daru navadno prepoznamo velikodušnost tistega, ki podarja in njegovo naklonjenost do nas. Pri birmi smo zelo obdarovani, pa ne le z darili, ki nam jih v spomin na ta dogodek podari župnija ali naši bližnji (npr. starši in botri). Najvrednejši dar, ki ga prejmemo, je Sveti Duh sam, da nas razveseli s svojo ljubeznijo, prek katere doživljamo, da smo Bogu dragoceni in da nas ima rad.
Darovi zato niso le nekaj, kar bi Sveti Duh le »pustil« v naši notranjosti, ampak je po darovih prisoten sam Sveti Duh. Ko torej prosimo za njegove darove, prosimo za njegovo navzočnost, za njega samega. To, kar imenujemo darovi Svetega Duha, so različni načini delovanja Svetega Duha in učinki tega delovanja v naši notranjosti. Darovi so številni in mnogovrstni. Pavel pravi: »Imamo različne darove, pač po milosti, ki nam je bila dana« (Rim 12,6), eni so veliki, drugi skrivni. So darovi v pravem pomenu besede – ne moremo jih pridobiti ali si jih zaslužiti, a zanje Boga vedno lahko prosimo.
Prvi in temeljni dar Svetega Duha je vera, navadno pa govorimo o sedmih darovih Svetega Duha: dar modrosti, umnosti, vednosti, moči, svéta, pobožnosti in strahu Božjega. Število sedem je simbolno in želi povedati, da prejmemo pri zakramentu sv. birme vse tiste darove Svetega Duha, ki so potrebni za to, da lahko živimo kot kristjani. Birmanci darove Svetega Duha gotovo znate ne le našteti, ampak jih v pripravi na birmo tudi spoznavate, zato le nekaj besed o njih. Dar modrosti pomeni, da modrost vse presoja v luči ljubezni in k njej vse usmerja; moder ni tisti, ki veliko ve o Božjih stvareh, ampak tisti, ki to živi in ki skuša na svet gledati tako rekoč z Božjimi očmi. Z darom umnosti (»intellectus« – intus legere: brati znotraj, doumeti, globoko razumeti) vidimo to, kar je očem nevidno, kar nam pomaga globlje doumeti pomen in bistvena vprašanja naše vere. Dar vednosti je sposobnost presojanja, ki nam pomaga spoznati, kaj moramo storiti in kaj opustiti, kaj je za nas dobro in kaj zlo oz. kaj nas vodi k dobremu in kaj ne. Dar moči nas napravlja vztrajne in pogumne (to ni moč mišic, ampak moč srca); tudi beseda birma pomeni »okrepitev«, »moč«. Z Božjo pomočjo delamo dobro, napravlja nas vztrajne in pogumne. Dar svéta je dar prave presoje in sodbe o stvareh, da v pravem trenutku sprejmemo pravo odločitev (npr. delati domačo nalogo namesto igrati igrice na računalniku; pomagati staršem namesto spati; iti k nedeljski maši namesto gledati televizijo in podobno). Uči nas razlikovati med resnico in lažjo ter nam pomaga spoznavati Božjo voljo. Dar pobožnosti nam pomaga, da smo povezani z Bogom, da smo z njim v lepem prijateljskem odnosu. Dar strahu Božjega pa naredi prostor za spoštovanje do Boga in ponižnost pred Bogom ter nas s tem varuje pred grehom in zlom.
Pri birmi torej vsak kristjan prejme konkretno moč, ki jo potrebuje, da bi uspešno opravil svojo nalogo, ki mu jo je namenil Bog v svojem načrtu. V povezavi z darovi Svetega Duha bi ob prazniku binkošti lahko pripravili lističe, na katerih bi bili napisani posamezni darovi Svetega Duha (običaj predlaga p. Anselm Grün). Pri maši bi lahko vsak izvlekel listek z darom, ki mu je namenjen in ga potem vse leto poskusil živeti. Pri tem pa se ne bi bilo potrebno omejiti le na sedmere darove. Vse sposobnosti, ki nam jih podarja Bog, so darovi Svetega Duha: dar sprave, zanesljivosti, ozdravljanja, vodenja, miru, pozornosti, zaupanja, odprtosti, tolažbe, razumevanja, bistrosti … Vsak ima več sposobnosti, kot si jih navadno pripisuje. Dar, ki ga »izberem«, ni naključje. To je vedno izziv, da sprejmem možnost, da sem sposoben prav tega, kar pričakuje od mene »izbrani dar«. Neka žena, ki je dobila dar vodenja, se je močno prestrašila. Ni vedela, kako bi se tega lotila. Toda po kratkem pogovoru je naenkrat pokazala veselje, da bo ob nekaterih priložnostih sama prevzela pobudo pri reševanju problema, ki se je zdel nerešljiv. Tako binkoštni darovi nehote vzbudijo v nas nove sposobnosti in to, kar praznujemo na binkošti, lahko prenesemo v svoje konkretno življenje.
Darovi pa niso sami sebi namen, ampak v zvezi z njimi govorimo tudi o sadovih Svetega Duha. Apostol Pavel v nasprotju z »deli mesa« našteva devet sadov Svetega Duha: »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje« (Gal 5,22–23). Po strukturi lahko delimo sadove na tri velike skupine: v razmerju do Boga, bližnjega in sebe. Ljubezen, veselje in mir so v svojem izvoru Božji sadovi, ker prvenstveno izhajajo od Boga. Drugo skupino tvorijo potrpežljivost, blagost in dobrotljivost, ki so sadovi skupnosti. V njih se zrcali naš odnos do bližnjega človeka. V tretji skupini poznamo osebne sadove, ki temeljijo v tem, kako kristjan sprejema samega sebe. Ti sadovi so: zvestoba (vera), krotkost in samoobvladovanje (samokontrola).
Darovi, ki jih Sveti Duh podeljuje vsakemu posameznemu kristjanu, so torej zelo različni. Nihče nima vseh darov, vendar mu Sveti Duh podeli tiste, ki so mu potrebni za njegovo rast v krepostih. Ko kristjan zvesto sodeluje z notranjimi vzgibi Svetega Duha, ustvarja krepostna dejanja, ki jih smemo primerjati s sadovi kakšnega drevesa. Darovi so spodbuda in pomoč, da more kristjan obroditi duhovne sadove – zanje pa je poleg daru potrebna tudi človekova pripravljenost, da z darom Svetega Duha sodeluje, k čemur smo povabljeni prav vsi. Ko kristjan prejme Svetega Duha, torej tudi njegovo življenje lahko izžareva radost, mir, velikodušnost, dobroto, svetost, čistost, zvestobo … S tem, da se odpiramo Svetemu Duhu in ga sprejemamo, lahko spremenimo svet. On dela čudeže. Daje darove in sposobnosti, moči, da delamo to, kar je delal Jezus. Darove si lahko tudi izprosimo, izmolimo. In če vsak kristjan dobiva sposobnost, da se na njem razodevajo Jezusova dela – zakaj se to večinoma ne pozna? Zato, ker nekateri o tem ničesar ne vedo, zato, ker v to ne verujejo ali/in s Svetim Duhom ne sodelujejo. Kdor pozna darove, ki jih daje Sveti Duh in veruje, da jih bo dobil ter zanje moli, jih tudi dobi. Nazorno nam Jezus to pove z besedami: »Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo. …« (Lk 11,9–13)[1]
[1] Besedilo je avtorsko delo in je bilo objavljeno v knjigi: Vesel Mušič, Polona. 2015. Sveti Duh – naš prijatelj. Ljubljana: Salve.
Tam lahko bralec dobi tudi podrobnejše informacije o referencah/literaturi, ki je objavljena v knjigi. © Vse pravice glede besedila so pridržane; kopiranje celotnega besedila ali dela besedila brez navajanja avtorice ni dovoljeno.
Pripravila: Polona Vesel Mušič, polona.vmusic@gmail.com
VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje
DŠ: 54509475
TRR: IBAN SI56 6100 0002 5432 098 (Delavska Hranilnica).
Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica
Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič
E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com ali polona.vmusic@gmail.com
Telefon: o31 512 818
avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič spletna stran: Matej Mušič avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič
Sedež društva: Društvo VESELje, C.N.O. 17, 1317 Sodražica
Kontaktna oseba: dr. Polona Vesel Mušič
E-naslov: drustvo.veselje@gmail.com ali polona.vmusic@gmail.com
Telefon: o31 512 818
VAŠ DAR LAHKO NAKAŽETE NA: DRUŠTVO VESELje
DŠ: 54509475
TRR: IBAN SI56 6100 0002 5432 098 (Delavska Hranilnica).
avtorstvo besedil: Polona Vesel Mušič spletna stran: Matej Mušič avtorstvo fotografij: Polona, Lojze in Pavel Mušič avtorstvo logotipa: Tomaž in Lojze Mušič